denarno nadomestilo za primer brezposelnosti
Sentenca
Pravice do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti ne more uveljaviti zavarovanec, ki je postal brezposeln po svoji krivdi ali volji (63. člen ZUTD). Če je delavec starejši delavec, ki bi ob prenehanju delovnega razmerja izpolnil pogoje za starostno pokojnino, se prenehanje delovnega razmerja ne šteje za neutemeljeno odpoved, ki bi upravičevala pridobitev denarnega nadomestila, če delavec ni izkoristil možnosti sodnega varstva zoper nezakonito odpoved.
- Zakon o urejanju trga dela (ZUTD)
- Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1)
- Zakon o delovnih razmerjih (ZDR)
- Zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (ZZZPB)
- Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1)
- Obligacijski zakonik (OZ)
- Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP)
- Zakon o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1)
- Zakon o pravdnem postopku (ZPP)
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je poudarilo, da odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ni mogoče retroaktivno prekvalificirati v prenehanje družbe zgolj zato, ker je bil delodajalec kasneje izbrisan iz sodnega registra po skrajšanem postopku.
VDSS Sklep Psp 158/2024 — Višje delovno in socialno sodišče
Pravna podlaga: ZDR-1 · 104. člen ZDR-1 · 105. člen ZDR-1 · 106. člen ZDR-1 · 107. člen ZDR-1 · 114. člen ZDR-1 · 114. člen, odstavek 2 ZDR-1 · 89. člen ZDR-1 · 91. člen ZDR-1 · 91. člen, odstavek 1 ZDR-1 · 92. člen ZUTD · 119. člen ZUTD · 119. člen, odstavek 1 ZUTD · 63. člen ZUTD · 63. člen, odstavek 1 ZUTD · 63. člen, odstavek 2 ZUTD · 63. člen, odstavek 2, točka 7 ZUTD · 65. člen -
Sodišče je poudarilo, da podpis sporazuma o prenehanju delovnega razmerja izključuje pravico do nadomestila, tudi če je bil podpisan zaradi delodajalčevega stališča, da nima delovnega mesta za delavca, ki je sicer z zamudno sodbo dosegel ugotovitev nezakonitosti prejšnje odpovedi.
VDSS Sodba Psp 9/2024 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je potrdilo, da je bila obveznost vrnitve nadomestila utemeljena, ker je toženec v času prejemanja nadomestila v RS že bil vključen v obvezno zavarovanje v tujini.
VDSS Sodba Psp 35/2022 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je razsodilo, da prodaja enoosebne gospodarske družbe v 100 % lasti ni taksativno določen odklonitveni razlog za pridobitev denarnega nadomestila po 63. členu ZUTD.
VDSS Sodba in sklep Psp 116/2020 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presojalo, ali je podana izjema za vračilo nadomestila, ker pravnomočna sodba o priznanju delovnega razmerja in prijavi v socialna zavarovanja v obravnavanem primeru ni bila izvršena.
VDSS Sodba Psp 36/2020 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da tožnik ni upravičen do nadomestila, ker je delovno razmerje prenehalo po njegovi volji, hkrati pa je še naprej opravljal funkcijo poslovodne osebe (direktorja), kar kaže na odsotnost dejanske brezposelnosti.
VDSS Sodba Psp 162/2019 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je izpostavilo, da se med objektivne razloge za odjavo iz zavarovanja štejejo zlasti bolezen, insolventnost, stečaj, elementarna nesreča ali izguba poslovnega partnerja.
VDSS Sodba Psp 83/2019 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Tožnik ni mogel kumulativno uveljavljati nove pravice do denarnega nadomestila in hkrati zahtevati izplačila preostalega neizkoriščenega dela nadomestila iz preteklega obdobja.
VDSS Sodba Psp 261/2018 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je razveljavilo sodbo, ker se ni opredelilo do dokazov, ki bi lahko dokazali, da je bila odpoved delovnega razmerja posledica tehničnih razlogov in ne delavčeve volje.
VDSS Sklep Psp 223/2018 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je v konkretnem primeru poudarilo, da je za odločitev o nadomestilu bistvena ugotovitev, ali je bil izostanek z dela neupravičen in ali je delavec kršil obveznost obveščanja delodajalca.
VDSS Sklep Psp 221/2018 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da se za priznanje pravice do denarnega nadomestila ne zahteva dodatna gostota zavarovalne dobe po ponovni zaposlitvi, temveč zgolj izpolnjevanje splošnega pogoja 10 mesecev zavarovanja v zadnjih 24 mesecih.
VDSS Sodba Psp 491/2017 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da je bila odjava iz socialnih zavarovanj razumno ravnanje, ker bi nadaljnje poslovanje zaradi konkurenčne klavzule povzročilo izgubo in nezmožnost ustvarjanja prihodkov.
VDSS sodba Psp 413/2016 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je razveljavilo odločitev o priznanju pravice, ker upravni organ ni preveril obstoja objektivnih razlogov za odjavo iz zavarovanj, ki so za samostojne podjetnike nujen pogoj za pridobitev nadomestila.
VDSS sodba Psp 506/2016 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da opustitev obveščanja o delu po podjemni pogodbi ni razlog za prenehanje nadomestila, če dohodek iz tega dela ni presegel zakonskega praga 200 EUR mesečno.
VDSS sodba Psp 61/2016 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da je zavrženje zahteve za priznanje denarnega nadomestila zgolj zaradi zamude 30-dnevnega roka nezakonito, saj zakon predvideva zgolj skrajšanje trajanja pravice, ne pa njene izgube.
VDSS sodba Psp 672/2015 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da je delavec upravičen do nadomestila, če je izredno odpovedal pogodbo zaradi bistvenega zmanjšanja plače (neizplačilo nadur), saj je takšna odpoved posledica kršitev delodajalca.
VDSS sodba in sklep Psp 603/2015 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je razsodilo, da delavec, ki zavrne neustrezno ponujeno delovno mesto v postopku odpovedi s ponudbo nove pogodbe, ne izgubi pravice do denarnega nadomestila, saj to ne predstavlja krivdnega razloga po 4. ali 8. alineji 2. odstavka 63. člena ZUTD.
VDSS sodba Psp 420/2015 — Višje delovno in socialno sodišče
Pravna podlaga: ZUTD · 3. člen ZUTD · 3. člen, odstavek 3 ZUTD · 58. člen ZUTD · 58. člen, odstavek 1, alinea 1 ZUTD · 59. člen ZUTD · 59. člen, odstavek 1 ZUTD · 63. člen ZUTD · 63. člen, odstavek 1 ZUTD · 63. člen, odstavek 2 ZUTD · 63. člen, odstavek 2, alinea 4 ZUTD · 63. člen, 2. odstavek, 8. alinea -
Tožnica ni izpolnila pogoja 9 mesecev zavarovalne dobe v zadnjih 24 mesecih, saj je bila doba sestavljena iz kombinacije prejemanja nadomestila in zaposlitve, ki v seštevku ni dosegla zahtevanega minimuma.
VDSS sodba Psp 143/2015 — Višje delovno in socialno sodišče
-
V obravnavanem primeru je bila pravica zavrnjena, ker je tožnik zahtevek vložil po izteku zakonskega roka, pri čemer ni izkazal zdravstvenih razlogov, ki bi mu onemogočili pravočasno vložitev.
VSRS sodba VIII Ips 169/2014 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da zavarovanec po realizaciji pravnomočne sodbe o nezakonitem prenehanju delovnega razmerja, s katero je prejel zaostale plače, ni upravičen obdržati denarnega nadomestila za brezposelnost za isto obdobje.
VDSS sodba Psp 260/2014 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Tožnik je izgubil pravico do nadomestila, ker zavoda ni obvestil o prejemanju sejnin, ki so štele za dohodek iz dela, s čimer je kršil svojo obveznost obveščanja.
VDSS sodba Psp 141/2014 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Tožnik je bil upravičen do nadomestila, ker je pogoje za starostno upokojitev izpolnil znotraj obdobja 25 mesecev po prenehanju delovnega razmerja.
Sodba VIII Ips 35/2014 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je bila pravica zavrnjena, ker zavarovanec ni izkazal objektivnega razloga za odjavo iz zavarovanja, saj je zavrnil nadaljevanje dela pod spremenjenimi pogoji, kar se šteje za brezposelnost po lastni volji.
VDSS sodba Psp 214/2013 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da tožnik kot starejši delavec ni užival posebnega varstva pred odpovedjo, ker mu je bila pravica do denarnega nadomestila zagotovljena do izpolnitve minimalnih pogojev za starostno upokojitev.
VDSS sodba Psp 425/2013 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Tožniku je pravica do denarnega nadomestila prenehala, ker zavoda ni obvestil o sklenjeni avtorski pogodbi in prejetih izplačilih, čeprav je bila podlaga za dohodek obstajala že ob prijavi v evidenco.
VDSS sodba Psp 215/2013 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Tožnik kot invalid III. kategorije ni uveljavljal sodnega varstva zoper redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, zato je izgubil pravico do denarnega nadomestila za čas brezposelnosti.
VDSS sodba Psp 113/2013 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da se zavarovalna doba, priznana na podlagi ZPIZ-1 zaradi skrbi za otroka izven delovnega razmerja, ne šteje v dobo zavarovanja za primer brezposelnosti pri odmeri trajanja denarnega nadomestila.
Sodba VIII Ips 246/2012 — Vrhovno sodišče
-
Tožniku je pravica do nadomestila prenehala zaradi opustitve prijave dodatnega dohodka, pri čemer se je skliceval na pomanjkljivo seznanjenost z obveznostmi zaradi neprejete pošte.
VDSS sodba Psp 449/2012 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da delavec, ki mu je delovno razmerje prenehalo na podlagi nezakonite ustne odpovedi, ni izgubil pravice do nadomestila, ker delodajalec ni izročil ustrezne dokumentacije o prenehanju.
Sodba VIII Ips 228/2011 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da za starejšega delavca, ki mu je bila pogodba o zaposlitvi iz poslovnega razloga odpovedana brez njegovega soglasja v nasprotju s 114. členom ZDR, uveljavljanje sodnega varstva ni nujen pogoj za pridobitev denarnega nadomestila.
Sodba VIII Ips 496/2007 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je potrdilo, da vključitev v javna dela ne predstavlja podlage za podaljšanje trajanja pravice do denarnega nadomestila, saj se ta čas ne šteje v zavarovalno dobo.
VDSS sodba Psp 603/2008 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj ustno obvestilo inšpektorju brez formalne prijave kršitve ne zadošča za izpolnitev pogoja iz 112. člena ZDR, ki je nujen za ohranitev pravice do denarnega nadomestila pri izredni odpovedi.
VDSS sodba Psp 753/2008 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da delavec, ki ni izpodbijal nezakonitega prenehanja delovnega razmerja, ne izpolnjuje pogojev za pridobitev denarnega nadomestila, saj ni izkazal prizadevanja za ohranitev zaposlitve.
Sodba VIII Ips 188/2007 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je razjasnilo, da samozaposlitev zavarovanca, ki traja krajši čas, ne preprečuje uveljavitve pravice do denarnega nadomestila v preostalem delu, če so izpolnjeni zakonski pogoji za koriščenje preostanka.
Sodba VIII Ips 408/2006 — Vrhovno sodišče
-
Tožnica ni mogla uveljavljati pravice do nadomestila po starem zakonu, ker je zavarovalni primer nastopil po uveljavitvi novele, ki je skrajšala roke prejemanja.
Sodba VIII Ips 270/2002 — Vrhovno sodišče
-
Tožnik je izgubil pravico do denarnega nadomestila, ker je bil kot lastnik družbe, ki je začela poslovati, brezposeln po svoji volji, saj se v njej ni zaposlil.
VDS sodba Psp 238/2001 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Prošnja za dvodnevni odlog nastopa dela za določen čas zaradi možnosti zaposlitve za nedoločen čas pri drugem delodajalcu ne pomeni odklonitve zaposlitve.
VDS Sklep Psp 116/98 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Tožnici je bila priznana pravica do nadomestila, ker je kot lastnica obrti prihodke porabila za plače zaposlenih in ni ustvarila dohodka za lastno preživljanje, pri čemer ni ravnala z namenom fravdulozne pridobitve statusa brezposelne osebe.
VDS sodba Psp 194/97 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presojalo, ali je tožnica s prenehanjem dejavnosti v obratovalnici in sklenitvijo kratkoročnega delovnega razmerja za določen čas ravnala z namenom izigravanja predpisov za pridobitev nadomestila.
Sodba U 267/94-5 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da ima pisna izjava delavca o prekinitvi poskusnega dela enake pravne učinke kot sporazumna odpoved pogodbe o zaposlitvi, kar vpliva na izgubo pravice do denarnega nadomestila.
Sodba U 470/93 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da aktivne vojaške osebe po prenehanju službe v JLA niso imele statusa zavarovanca po takrat veljavnem zakonu, saj ni bil opravljen prenos zadev v TO RS.
Sodba U 747/93 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je razmejilo pravne posledice prenehanja delovnega razmerja na podlagi pisne izjave delavca od prenehanja delovnega razmerja zaradi poteka časa, za katerega je bila sklenjena pogodba.
Sodba U 1157/92 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presojalo pravočasnost zahteve za denarno nadomestilo v kontekstu prenehanja delovnega razmerja civilnih oseb v službi nekdanje Jugoslovanske armade po izteku moratorija, določenega z Brionsko deklaracijo.
Sodba U 73/93 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presojalo pravilnost odmere denarnega nadomestila glede na pravilno upoštevanje odbitkov prispevkov in davkov od zajamčenega osebnega dohodka.
Sodba U 906/92 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je potrdilo, da nepoznavanje predpisov ali bivanje v tujini zaradi pričakovanja podaljšanja delovne vize ne predstavljata opravičljivega razloga za zamudo materialnega roka za prijavo v evidenco brezposelnih oseb.
Sodba U 1131/92 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da aktivni pripadnik bivše JLA ni bil zavarovanec za primer brezposelnosti, zato ni upravičen do denarnega nadomestila, tudi če ima slovensko državljanstvo in stalno prebivališče v Sloveniji.
Sodba U 762/93-9 — Vrhovno sodišče
-
V tej sodbi je tožnica neuspešno uveljavljala nepravilnost osnove, ker ni dokazala, da je delodajalec pri izračunu napačno upošteval nadomestilo plače namesto rednega osebnega dohodka za zadnje tri mesece zaposlitve.
Sodba U 1033/92 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presojalo pravico do nadomestila za nekdanjo aktivno osebo v JLA, pri čemer je kot odločilno štelo neizpolnjevanje statusa zavarovanca in obstoj krivdnih razlogov za prenehanje delovnega razmerja.
Sodba U 721/92 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da aktivne vojaške osebe v JLA niso upravičene do nadomestila, ker niso plačevale prispevkov za zavarovanje za primer brezposelnosti in niso izpolnile pogojev za prestop v Teritorialno obrambo RS v določenem roku.
Sodba U 974/92 — Vrhovno sodišče