denarno povračilo po sodni razvezi
Sentenca
Denarno povračilo po 118. členu ZDR-1 je institut, ki nadomešča reintegracijo delavca, kadar nadaljevanje delovnega razmerja zaradi okoliščin in interesa strank ni več mogoče. Pri njegovi odmeri sodišče upošteva trajanje delovnega razmerja, možnosti zaposlitve, delovno dobo, starost, invalidnost in druge okoliščine, ki vplivajo na delavčevo zaposljivost. Pri določitvi višine povračila ni mogoče upoštevati dejstev, ki so nastala po datumu sodne razveze pogodbe o zaposlitvi, saj se upoštevajo le pravice, uveljavljene do prenehanja delovnega razmerja.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je pri odmeri denarnega povračila kot kriterij za težjo zaposljivost upoštevalo delavčevo starost in invalidnost (III. kategorija), hkrati pa poudarilo razliko med reparacijo (nadomestilo plače za čas nezakonitosti) in denarnim povračilom.
VDSS Sodba in sklep Pdp 90/2024 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je izrecno zavrnilo uporabo bodoče ocenjene škode kot kriterija za višino denarnega povračila, ker temelji na nepreverjenih podatkih.
VSRS Sodba VIII Ips 211/2018 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da je denarno povračilo po sodni razvezi obdavčljiv dohodek, zato mora delodajalec izplačilo opraviti v neto znesku po predhodnem odvodu davkov in prispevkov.
VDSS sodba Pdp 318/2014 — Višje delovno in socialno sodišče