direktna tožba oškodovanca
Sentenca
Oškodovanec ima pravico uveljavljati odškodninski zahtevek neposredno proti zavarovalnici, vendar obveznost zavarovalnice v nobenem primeru ne more presegati obsega kritja, ki je določen v zavarovalni pogodbi. Zavarovalnica ni dolžna kriti zneska, ki ustreza dogovorjeni odbitni franšizi, saj ta predstavlja del škode, ki ostane v sferi zavarovanca oziroma zavarovalca. Ugovor pasivne legitimacije v višini odbitne franšize je pravno utemeljen.
- Obligacijski zakonik (OZ)
- Zakon o pravdnem postopku (ZPP)
- Zakon o obveznih zavarovanjih v prometu (ZOZP)
- Uredba (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti (Besedilo velja za EGP in Švico) (Uredba ES 883/2004)
- Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD)
- Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih (Pravilnik o zahtevah za zagotavl…)
- Uredba (ES) št. 864/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. julija 2007 o pravu (Uredba ES 864/2007)
- Pravilnik o nalaganju in pritrjevanju tovora v cestnem prometu (Pravilnik o nalaganju in pritrje…)
- Stvarnopravni zakonik (SPZ)
- Zakon o nepremičninskem posredovanju (ZNPosr)
- Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1)
- Stanovanjski zakon (SZ-1)
- Zakon o delovnih razmerjih (ZDR)
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je poudarilo, da mora zavarovalnica pri direktni tožbi oškodovanca od prisojene odškodnine odšteti pogodbeno določeno odbitno franšizo, saj oškodovanec ne more zahtevati več, kot znaša zavarovalničina obveznost do zavarovalca.
VSRS Sodba II Ips 25/2023 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da mora zavarovalnica pri direktni tožbi oškodovanca upoštevati pogodbeno določeno odbitno franšizo, ki zmanjšuje obseg njene obveznosti do zavarovanca.
VSRS Sodba II Ips 55/2022 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da zavarovalnica ne more odgovarjati strožje, kot se je s pogodbo zavezala povzročitelju, zato je zahtevek oškodovanca oziroma nosilca socialnih dajatev omejen z višino zavarovalne vsote.
VSL Sodba II Cpg 61/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 131. člen OZ · 131. člen, odstavek 1 OZ · 169. člen OZ · 174. člen OZ · 174. člen, odstavek 1 OZ · 963. člen OZ · 965. člen Uredba ES 864/2007 · 18. člen Uredba ES 864/2007 · 4. člen Uredba ES 883/2004 · 85. člen Uredba ES 883/2004 · 85. člen, odstavek 1 Uredba ES 883/2004 · 85. člen, odstavek 1, točka a Uredba ES 883/2004 · 85. člen, odstavek 1, točka b ZOZP · 18. člen ZOZP · 20. člen ZOZP · 20. člen, odstavek 1 ZOZP · 42.a člen -
Sodišče bo presojalo, ali je materialnopravno dopustno prisoditi odškodnino, ki presega v zavarovalni pogodbi dogovorjeno zavarovalno vsoto.
VSRS Sklep II DoR 225/2020 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da se za direktno tožbo oškodovanca ne uporablja 943. člen OZ, ki ureja razmerja iz zavarovalne pogodbe, temveč splošna pravila o zamudi.
VSL Sodba II Cp 1729/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da je obveznost zavarovalnice do oškodovanca omejena na zavarovalni delež 54,23 %, čeprav so etažni lastniki kot solidarni dolžniki odgovorni za celotno škodo.
VSL sodba III Cp 2491/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavzelo stališče, da zavarovalnica v okviru direktne tožbe oškodovanca ni dolžna kriti zneska odbitne franšize, ki je bila dogovorjena v zavarovalni pogodbi.
VSL sodba II Cp 2410/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je priznalo ugovor pasivne legitimacije zavarovalnice v višini dogovorjene odbitne franšize, kar je neposredno vplivalo na višino prisojene odškodnine.
VSL sodba II Cp 1633/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je potrdilo, da pravica oškodovanca do direktne tožbe velja ne glede na to, ali gre za obvezno ali prostovoljno zavarovanje, in da zavarovalnica s predhodnim izplačilom zavarovancu ne more ugasniti oškodovančeve terjatve.
VSL sodba I Cpg 915/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 965. člen -
Sodišče je pojasnilo, da se 943. člen OZ glede začetka teka zakonskih zamudnih obresti ne uporablja za direktno tožbo oškodovanca, saj ta ni stranka zavarovalne pogodbe.
VSL sodba III Cp 764/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Oškodovanec ni omejen zgolj na direktno tožbo proti zavarovalnici, temveč lahko odškodnino uveljavlja tudi neposredno od povzročitelja škode, saj zavarovalnica in oškodovalec odgovarjata za škodo nerazdelno.
VSM sodba I Cp 772/2013 — Višje sodišče v Mariboru
-
Oškodovanec v okviru direktne tožbe ne more od zavarovalnice zahtevati več, kot bi bila zavarovalnica dolžna plačati zavarovancu po zavarovalni pogodbi, vključno z upoštevanjem odbitne franšize.
VSL sodba II Cp 344/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presojalo vpliv upnikove zamude (nepredložitev dokumentacije za izvedenca) na začetek teka zamudnih obresti pri zavarovalnici v okviru direktne tožbe.
VSC sodba Cp 386/2011 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je poudarilo, da znesek zavarovalničine obveznosti v direktni tožbi določa zavarovalna vsota (limit), medtem ko druge določbe splošnih pogojev zavarovanja za oškodovanca niso nujno zavezujoče.
VSL sodba I Cpg 157/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da zavarovalnica ne more uveljavljati ugovorov iz zavarovalnega razmerja zoper oškodovanca, temveč jih mora uveljavljati v razmerju do svojega sopogodbenika (zavarovalca).
Sodba II Ips 717/2007 — Vrhovno sodišče
-
Tožnik v konkretnem primeru ni uspel dokazati obstoja škodnega dogodka oziroma vzročne zveze med domnevnim dogodkom in poškodbo.
VSL sodba II Cp 4914/2008 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodna praksa v obravnavanem primeru izključuje uporabo 919. člena ZOR za primere direktne tožbe iz 941. člena ZOR.
Sodba in sklep II Ips 187/2005 in II Ips 188/2005 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da zakonodaja, ki ureja zavarovanje letalske odgovornosti, ne daje podlage za direktno tožbo oškodovanca zoper zavarovalnico.
VSL sodba I Cpg 51/2000 — Višje sodišče v Ljubljani