disciplinska odgovornost v državnih organih
Sentenca
Za utemeljitev disciplinske odgovornosti in izrek najstrožjega disciplinskega ukrepa v državnem organu zadostuje ugotovitev, da je delavec storil dejanje, ki vsebuje elemente prekrška, pri čemer pravnomočna obsodba za prekršek pred pristojnim organom ni nujen pogoj. Pogoj za disciplinsko sankcioniranje je, da je storjeno dejanje takšne narave, da objektivno škoduje ugledu državnega organa oziroma onemogoča nadaljnje opravljanje delovnih nalog (45. člen ZDDO, 100. člen ZDR).
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je potrdilo, da ravnanje, ki pomeni prekršek, lahko hkrati predstavlja hujšo kršitev delovnih obveznosti, če s tem delavec krni ugled državnega organa.
Sodba VIII Ips 84/2001 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presojalo, ali malomarno opravljanje delovnih nalog pri izdajanju vizumov predstavlja hujšo kršitev delovnih obveznosti, ki utemeljuje disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja.
Sodba VIII Ips 3/2000 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presojalo zakonitost prenehanja delovnega razmerja zaradi kršitve delovnih obveznosti, ki so vsebovale elemente prekrška zoper javni red in mir.
Sodba VIII Ips 234/99 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da za izrek disciplinskega ukrepa prenehanja delovnega razmerja zaradi fizičnega napada na občana ni bila potrebna predhodna pravnomočna kazenska obsodba.
Sodba VIII Ips 48/99 — Vrhovno sodišče