disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja
Sentenca
Disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja se lahko izreče le za hujše kršitve delovnih obveznosti, če je bila s kršitvijo povzročena ali bi lahko bila povzročena večja škoda, ogroženo življenje in zdravje delavcev, bistveno moten delovni proces ali oteženo poslovanje delodajalca. Delodajalec mora v postopku dokazati zakonitost odpovedi in obstoj vseh zakonskih pogojev za izrek tega ukrepa. Dokazno breme glede utemeljenosti disciplinskega ukrepa vselej nosi delodajalec (89. člen ZDR, 4. in 9. člen Konvencije MOD št. 158).
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je poudarilo, da pri kršitvi, opredeljeni v 9. točki 90. člena Kolektivne pogodbe dejavnosti bank in hranilnic, delodajalcu ni treba dokazovati okoliščin iz 89. člena ZDR.
Sodba VIII Ips 227/2008 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presojalo zakonitost disciplinskega ukrepa prenehanja delovnega razmerja zaradi kršitve delovnih obveznosti (spanje na delovnem mestu).
Sklep VIII Ips 468/2006 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da mora delodajalec pri izreku disciplinskega ukrepa prenehanja delovnega razmerja po ZPol posebej obrazložiti kvalifikatorne okoliščine, ki utemeljujejo tako strogo sankcijo.
Sklep VIII Ips 427/2006 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je sodišče presodilo, da je za zakonitost ukrepa zadostovala ugotovitev dveh od treh očitanih kršitev delovnih obveznosti, medtem ko tretja kršitev (izročanje gotovine strankam) ni bila dokazana.
Sodba VIII Ips 253/2005 — Vrhovno sodišče
-
V obravnavanem primeru je šlo za hujšo kršitev delovnih obveznosti, opredeljeno kot poskus odtujitve materiala (srebrnega lota), za katero je pravilnik tožene stranke določal obvezen izrek prenehanja delovnega razmerja.
Sodba VIII Ips 191/2005 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je razsodilo, da se kvalifikatorne okoliščine za hujšo kršitev delovnih obveznosti ne morejo prvič ugotavljati v sodnem postopku, če niso bile vsebovane v zahtevi za uvedbo disciplinskega postopka.
Sodba VIII Ips 107/2005 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je spremenilo svojo dotedanjo prakso in sledilo stališču Vrhovnega sodišča RS, da naknadno dokazovanje kvalifikatornih okoliščin v sodnem postopku ni dopustno.
VDS sodba Pdp 1064/2005 — Višje delovno in socialno sodišče
Pravna podlaga: ZDR · 89. člen -
Sodišče je presojalo zakonitost disciplinskega ukrepa v primeru prisvojitve izdelkov delodajalca, kjer je bila ugotovljena kršitev delovnih obveznosti kljub oprostitvi dela očitkov.
Sodba VIII Ips 232/2004 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da delodajalec ni mogel izreči prenehanja delovnega razmerja, ker ni ugotovil neposrednega vpliva kršitve na delovni proces niti ni obrazložil kvalifikatornih okoliščin po panožni kolektivni pogodbi.
Sodba VIII Ips 166/2004 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presojalo, ali je zloraba položaja pri menjavi vodomerov izven delovnega časa in v času bolniškega staleža dosegla težo kvalifikatornih okoliščin, ki bi utemeljevale prenehanje delovnega razmerja.
Sodba VIII Ips 216/2003 — Vrhovno sodišče
-
V obravnavanem primeru je sodišče ugotovilo, da za ugotovljene kršitve (neopravičeni izostanki) po kolektivni pogodbi ni mogoče izreči ukrepa prenehanja delovnega razmerja, zato je bil kot primeren ukrep potrjen javni opomin.
Sodba VIII Ips 299/2002 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da pri kršitvah, za katere je predpisan obvezen ukrep prenehanja delovnega razmerja, ugotavljanje okoliščin iz 89. člena ZDR (1990) ni potrebno.
Sodba VIII Ips 285/2002 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da se v delovnem sporu ne smejo naknadno ugotavljati kvalifikatorne okoliščine kršitev, ki niso bile predmet disciplinskega postopka, saj je to v škodo delavca.
Sodba VIII Ips 97/2002 — Vrhovno sodišče
-
Tožnica ni bila upravičena do pogodbene kazni po 29. členu Kolektivne pogodbe za dejavnost trgovine, ker je delodajalec prvotni sklep o prenehanju delovnega razmerja sam spremenil v javni opomin, zato sklep ni postal dokončen.
VDSS sodba Pdp 128/2001 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je kot olajševalne okoliščine, ki jih delodajalec ni ustrezno upošteval, štelo večletno nekaznovanost delavke, njeno skrb za mladoletnega otroka, povečan obseg dela zaradi odsotnosti sodelavke ter odsotnost škodljivih posledic za delodajalca.
Sodba VIII Ips 263/2001 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presojalo zakonitost disciplinskega ukrepa v primeru, ko je delavec odklonil izpolnitev potnega naloga.
Sodba VIII Ips 99/2001 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da pri disciplinski odgovornosti za prenehanje delovnega razmerja zadostuje alternativna podanost kvalifikatornih okoliščin, ne glede na to, ali je delavec škodo ali motnjo povzročil neposredno sam.
Sodba VIII Ips 183/99 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru tožena stranka ni uspela dokazati, da bi tožnica s svojim ravnanjem povzročila škodne posledice, ki so nujne za izrek disciplinskega ukrepa prenehanja delovnega razmerja.
Sodba VIII Ips 162/99 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je razveljavilo disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja, ker delodajalec v postopku ni ugotavljal niti dokazal obstoja kvalifikatornih okoliščin, ki bi opravičevale izrek najstrožje sankcije.
Sodba VIII Ips 135/99 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da pri kršitvi 'prihajanje na delo v vinjenem stanju' po podjetniški kolektivni pogodbi, ki za to dejanje določa obvezen ukrep prenehanja delovnega razmerja, posebna presoja okoliščin iz 89. člena ZDR ni potrebna.
Sodba VIII Ips 46/99 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je bila kršitev vinjenost na delu, pri čemer je sodišče upoštevalo, da je bil delavec zaradi alkoholizma že predhodno razporejen na manj zahtevna dela.
VDS sodba Pdp 1690/98 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da pogojne odložitve disciplinskega ukrepa ni mogoče enačiti s pogoji za sam izrek ukrepa prenehanja delovnega razmerja.
Sklep VIII Ips 74/98 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presojalo, ali je za izrek najstrožjega disciplinskega ukrepa zadostna zgolj potencialna materialna škoda zaradi zmanjšanja poslovnega ugleda, če konkretna velika materialna škoda ni nastala.
VDS sodba Pdp 264/95 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je v tem primeru presojalo zakonitost izredne odpovedi zaradi nepravilnega ravnanja delavca pri upravljanju gasilskega vozila, pri čemer je kot neutemeljene zavrnilo delavčeve navedbe o ustaljeni praksi in nevednosti glede obsega delovnih obveznosti.
VDS sodba Pdp 241/95 — Višje delovno in socialno sodišče