diskrecijska klavzula
Sentenca
Diskrecijska klavzula (17. člen Uredbe Dublin III) omogoča državi članici, da prevzame odgovornost za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, čeprav po merilih uredbe za to ni pristojna. Odločitev o uporabi klavzule temelji na diskrecijski presoji države, vendar mora biti postopek voden tako, da je zagotovljeno vsebinsko odločanje o vlogi, preden nastopijo nepopravljive dejanske okoliščine, ki bi to onemogočile.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče poudarja, da je treba o vlogi za uporabo diskrecijske klavzule odločiti, preden se prosilec dejansko predaja drugi državi članici, saj kasnejša odločitev ne bi bila več izvršljiva.
UPRS Sodba in sklep I U 2707/2017-7 — Upravno sodišče