diskrecijska pravica države članice (Uredba Dublin III)
Sentenca
Diskrecijska pravica iz 17. člena Uredbe (EU) št. 604/2013 (Uredba Dublin III) omogoča državi članici, da kljub odsotnosti odgovornosti po merilih iz Uredbe prevzame obravnavo prošnje za mednarodno zaščito. Ta pravica je v izključni pristojnosti države članice in se lahko uveljavi šele po ugotovitvi, da država po merilih uredbe sicer ni odgovorna za obravnavo. Odločitev o uporabi te pravice je suverena odločitev organa in ne izhaja avtomatično iz procesnih dejanj, kot je oprava osebnega razgovora.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj oprava osebnega razgovora po 46. členu ZMZ-1 ne pomeni, da je država s tem prevzela odgovornost za obravnavo prošnje na podlagi diskrecijske pravice.
VSRS Sodba in sklep I Up 124/2022 — Vrhovno sodišče
Pravna podlaga: Uredba EU 604/2013 · 17. člen Uredba EU 604/2013 · 2. člen Uredba EU 604/2013 · 20. člen Uredba EU 604/2013 · 20. člen, odstavek 1 Uredba EU 604/2013 · 21. člen Uredba EU 604/2013 · 21. člen, odstavek 1 Uredba EU 604/2013 · 3. člen Uredba EU 604/2013 · 3. člen, odstavek 1 ZMZ-1 · 32. člen ZMZ-1 · 46. člen