diskrecijska pravica države v dublinskem postopku
Sentenca
Diskrecijska pravica države članice po 17. členu Uredbe Dublin III omogoča državi, da prevzame obravnavo prošnje za mednarodno zaščito, čeprav po kriterijih uredbe za to ni odgovorna. Odločitev o uporabi te pravice mora biti sprejeta v mejah zakonskega pooblastila in v skladu z namenom, za katerega je pooblastilo dano. Izvrševanje diskrecijske pravice ne pomeni avtomatičnega prevzema pristojnosti, temveč terja vsebinsko presojo v vsakem konkretnem primeru.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je pojasnilo, da oprava osebnega razgovora s prosilcem za mednarodno zaščito v dublinskem postopku sama po sebi ne pomeni, da je država prevzela pristojnost za obravnavo prošnje.
UPRS Sodba I U 976/2019-6 — Upravno sodišče