diskriminacija pri zaposlovanju
Sentenca
Diskriminacija zaradi političnega prepričanja ali drugih osebnih okoliščin (14. člen URS) je podana le, če je neizbira kandidata na delovno mesto neposredna posledica teh okoliščin. Za ugotovitev kršitve mora tožnik navesti dejstva, ki opravičujejo domnevo o diskriminatornem ravnanju, s čimer se dokazno breme prenese na toženo stranko (22. člen ZUNEO). Zgolj dejstvo, da je bila kandidatka ocenjena kot primerna, ne pomeni avtomatične pravice do imenovanja, če odločitev temelji na diskrecijski pravici pristojnega organa.
Iz posameznih sodb
-
V konkretnem primeru je sodišče poudarilo, da nekdanja zaposlitev pri delodajalcu ne ustvarja pravice do prednosti pri ponovni zaposlitvi v primerjavi s šestnajstimi drugimi kandidati.
VDSS Sodba Pdp 2/2021 — Višje delovno in socialno sodišče
-
V konkretnem primeru tožnik ni uspel dokazati diskriminacije na podlagi narodnosti ali državljanstva, saj je bila izbira utemeljena z objektivnimi merili in odsotnostjo diskriminatornega namena.
VDSS Sodba Pdp 641/2019 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presojalo, ali je neimenovanje načelnice upravne enote po uspešno opravljenem natečaju pomenilo nedovoljeno diskriminacijo zaradi političnih razlogov.
Sodba I Up 274/2008 — Vrhovno sodišče