dobiček iz kapitala
Sentenca
Dobiček iz kapitala je dobiček, dosežen z odsvojitvijo kapitala, pri čemer se za kapital štejejo zlasti nepremičnine, vrednostni papirji, deleži v gospodarskih družbah ter investicijski kuponi (92. in 93. člen ZDoh-2). Davčna osnova se določi kot razlika med vrednostjo kapitala ob odsvojitvi in vrednostjo kapitala ob pridobitvi. Dohodnina se od tako doseženega dobička ne plača, če je odsvojitev kapitala izvedena po 15 letih imetništva (96. člen ZDoh-2).
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je potrdilo, da davčni organ lahko korigira davčno osnovo na tržno vrednost pri odsvojitvi poslovnega deleža, če je bila pogodbena kupnina nesorazmerno nižja od dejanskega prirasta vrednosti.
UPRS Sodba I U 1040/2022-16 — Upravno sodišče
-
Sodišče je potrdilo, da se za potrebe odmere dohodnine od dobička iz kapitala tudi neodplačen prenos poslovnega deleža (darilo) obravnava kot odsvojitev, pri čemer se vrednost določi na podlagi tržne vrednosti v prostem prometu, ne glede na deklarirano vrednost v darilni pogodbi.
UPRS Sodba I U 1229/2022-13 — Upravno sodišče
-
Za pridobitev deleža v tihi družbi, ki šteje kot kapital, se šteje trenutek vpisa v sodni register, saj zavezanec šele takrat pridobi vsa upravičenja iz naslova lastniškega deleža.
UPRS Sodba III U 55/2021-14 — Upravno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da pri odmeri dohodnine od odsvojitve poslovnega deleža ni relevantno, ali je zavezanec dejansko realiziral dobiček, temveč se izhaja iz tržne vrednosti kapitala ob odsvojitvi.
UPRS Sodba I U 174/2019-11 — Upravno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da mora davčni organ stranki omogočiti seznanitev z načinom ugotavljanja primerljive tržne cene in ji dati možnost predložitve protidokazov, kadar odstopa od pogodbene vrednosti nepremičnine.
UPRS sodba I U 1711/2014 — Upravno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da naknadno dogovorjeno variabilno izplačilo kupnine za poslovni delež, ki ni bilo del prvotne prodajne pogodbe, ne predstavlja dobička iz kapitala, temveč drug dohodek.
sodba I U 1580/2011 — Upravno sodišče
-
Sodišče je potrdilo, da se za namene davčnega postopka odsvojitev nepremičnine presoja po vsebini transakcije, pri čemer davčni organ pri določitvi davčne osnove ni zavezan upoštevati cenitve sodno zapriseženega cenilca, če za to navede argumentirane razloge.
sodba I U 879/2010 — Upravno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da naknadno predloženi aneks k prodajni pogodbi v ponovnem postopku ne more vplivati na davčno osnovo, če je bil predložen prepozno in glede na časovno omejitev vodenja postopka.
sodba I U 835/2010 — Upravno sodišče