dobra vera
Sentenca
Dobra vera se v stvarnopravnih razmerjih domneva, kar pomeni, da dokazno breme za izpodbijanje te domneve nosi tisti, ki zatrjuje nasprotno (9. člen SPZ). Dobrovernost pridobitelja pravice je izključena, če je ta ob pridobitvi nepremičnine vedel ali bi moral vedeti za obstoj pravic tretjih oseb na tej nepremičnini, čeprav te niso bile vpisane v zemljiško knjigo.
- Zakon o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP)
- Obligacijski zakonik (OZ)
- Zakon o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic (ZKUASP)
- Zakon o pravdnem postopku (ZPP)
- Stvarnopravni zakonik (SPZ)
- Direktiva 2014/26/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic ter izdajanju več ozemeljskih licenc za pravice za glasbena dela za spletno uporabo na notranjem trgu Besedilo velja za EGP (Direktiva 2014/26/EU Evropskega…)
Iz posameznih sodb
-
V obravnavani zadevi je bilo sporno, ali so toženčeve navedbe o nepoznavanju pogodbe med tožnikom in tretjo osebo ob pridobitvi solastninskega deleža zadoščale za utemeljitev njegove dobre vere.
VSRS Sklep II Ips 139/2018 — Vrhovno sodišče
-
V tej zadevi je bila domneva dobre vere izpodbita, ker sta toženca ob nakupu nepremičnine vedela, da se ta uporablja kot pot za potrebe tožnice.
Sodba II Ips 875/2008 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da toženca nista mogla biti v opravičljivi zmoti o svoji lastninski pravici na stanovanju, ker so bili zoper njiju že od leta 1993 vodeni postopki, iz katerih je bilo razvidno, da tretja oseba meni, da toženca posegata v njeno lastninsko pravico.
VSL sodba I Cp 67/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da toženca nista bila dolžna dokazovati svoje dobre vere, saj se ta domneva, tožnikoma pa je ni uspelo izpodbiti zaradi prepoznega podajanja trditev.
VSM sodba I Cp 168/2010 — Višje sodišče v Mariboru