dobroverna lastniška posest
Sentenca
Dobroverni lastniški posestnik je tisti, ki je v opravičljivi zmoti o tem, da je lastnik stvari. Dobrovernost je podana le tedaj, kadar posestnik utemeljeno meni, da so se stekle vse pravne predpostavke za pridobitev lastninske pravice, saj je le v takšnem primeru njegova zmota opravičljiva. Posestnik, ki ve za pomanjkljivosti v pravnem naslovu ali za dejstvo, da ni izpolnil vseh pogojev za vpis v zemljiško knjigo, ne more biti v opravičeni zmoti in posledično ne more biti dobroveren (27. in 43. člen SPZ).
- Stvarnopravni zakonik (SPZ)
- Zakon o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (ZTLR)
- Zakon o pravdnem postopku (ZPP)
- Zakon o zemljiški knjigi (ZZK-1)
- Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP)
- Stanovanjski zakon (SZ)
- Zakon o kmetijskih zemljiščih (ZKZ)
- Zakon o prometu z nepremičninami (ZPN)
- Obligacijski zakonik (OZ)
- Ustava Republike Slovenije (URS)
- Zakon o dedovanju (ZD)
- Zakon o obligacijskih razmerjih (ZOR)
- Zakon o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini (ZLNDL)
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je presodilo, da tožnica ob sklenitvi darilne pogodbe ni bila dolžna dvomiti o lastništvu garaže zgolj zaradi neurejenega zemljiškoknjižnega stanja, saj ni bilo posebnih okoliščin, ki bi ji vzbudile sum.
VSL Sodba II Cp 1528/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da se dobrovernost priposestvovalca v razmerju do odsvojitelja lahko utemelji z zaupanjem v dogovor, da bo za vknjižbo lastninske pravice v zemljiško knjigo poskrbel odsvojitelj.
VSRS Sklep II Ips 86/2020 — Vrhovno sodišče
Pravna podlaga: SPZ · 10. člen SPZ · 23. člen SPZ · 40. člen SPZ · 43. člen SPZ · 43. člen, odstavek 2 SPZ · 44. člen SPZ · 44. člen, odstavek 2 SPZ · 45. člen SPZ · 45. člen, odstavek 2 SPZ · 49. člen URS · 22. člen ZPP · 212. člen ZPP · 319. člen ZPP · 5. člen ZPP · 7. člen ZZK-1 · 8. člen ZZK-1 · 8. člen, odstavek 1 ZZK-1 · 8. člen, odstavek 2 -
Sodišče je poudarilo, da pasivnost zemljiškoknjižnega lastnika, ki navzven ne uveljavlja svojih pravic, krepi dobrovernost posestnika.
VSL Sodba II Cp 25/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da vpis zaznambe spora v zemljiško knjigo pomeni objektivno dejstvo, ki izključuje nadaljnjo dobro vero posestnika glede lastništva nepremičnine.
VSK Sodba Cpg 150/2017 — Višje sodišče v Kopru
Pravna podlaga: SPZ · 43. člen SPZ · 43. člen, odstavek 2 SPZ · 49. člen SPZ · 49. člen, odstavek 1 SPZ · 49. člen, odstavek 2 ZFPPIPP · 22. člen ZFPPIPP · 22. člen, 1. odstavek ZFPPIPP · 22. člen, 1. odstavek, 2. točka ZFPPIPP · 22. člen, 2. odstavek ZZK-1 · 246. člen ZZK-1 · 246. člen, odstavek 1 ZZK-1 · 5. člen ZZK-1 · 94. člen ZZK-1 · 94. člen, odstavek 3 -
Sodišče je presodilo, da toženca nista izkazala dobroverne lastniške posesti dela parcele, saj nista bila v opravičljivi zmoti glede obsega nepremičnine, ki sta jo zasedla s postavitvijo zidu.
VSL sodba II Cp 836/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da mora posestnik pri razmisleku o tem, kdo je pravi lastnik nepremičnine, ravnati z običajno potrebno skrbnostjo.
VSL sklep II Cp 1807/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: SPZ · 24. člen SPZ · 24. člen, odstavek 2 SPZ · 269. člen SPZ · 30. člen SPZ · 30. člen, odstavek 2 SPZ · 43. člen SPZ · 43. člen, odstavek 2 SPZ · 45. člen SPZ · 45. člen, odstavek 2 SPZ · 45. člen, odstavek 3 SPZ · 9. člen ZPP · 286. člen ZPP · 286. člen, odstavek 4 ZPP · 362. člen ZPP · 362. člen, odstavek 1 ZTLR · 28. člen -
Sodišče je poudarilo, da tožnika nista mogla pridobiti lastninske pravice na prostorih, na katerih je imela pravico uporabe družbeno pravna oseba, tudi če sta jih adaptirala v stanovanje.
VSL sodba in sklep I Cp 3/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da dediču ni mogoče naložiti splošne obveznosti preverjanja lastninskih stanj, razen če obstajajo konkretni razlogi za dvom v pravico prednika.
VSL sodba I Cp 2637/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je izpostavilo, da je za priposestvovanje odločilna lastna posest posestnika, zato je dobra vera pravnega prednika v tem primeru nepomembna.
VSL sodba II Cp 546/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da zmota v oznaki parcele v pogodbi ni opravičljiva zmota, tožnik pa dobre vere ni mogel dokazati s posadno izjavo, iz katere je izhajalo, da on ali njegovi predniki niso lastniki nepremičnine.
VSL sodba I Cp 348/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da nevednost kupca glede statusa kmetijskega zemljišča ne vpliva na pravno presojo veljavnosti pravnega posla, odsotnost zemljiškoknjižnega dovolila pa utemeljuje dvom v dobrovernost posestnika.
VSL sodba in sklep I Cp 446/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da je imel pravni prednik tožnika položaj dobrovernega posestnika, ker je razpolagal s pravnomočnima sodbama, ki sta potrjevali veljavnost pogodbe in obveznost izročitve zemljiškoknjižne listine, čeprav celotna kupnina po pogodbi ni bila plačana.
VSL sodba II Cp 1844/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da zahteva po obstoju zakonitega temelja kot nujnega pogoja za dobrovernost priposestvovalca nima podlage v veljavni zakonodaji.
Sklep II Ips 410/2008 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je v konkretnem primeru presojalo, ali je kupec nepremičnine dobroveren, če ob nakupu ni preveril zemljiškoknjižnega in katastrskega stanja.
Sklep II DoR 161/2009 — Vrhovno sodišče
-
Tožnica ni mogla uspešno zatrjevati dobre vere, ker je vedela, da nepremičnina, ki jo je kupila njena mati, ni bila vpisana v zemljiško knjigo.
VSL sodba I Cp 3671/2009 — Višje sodišče v Ljubljani