dobroverna posest
Sentenca
Posest je dobroverna, če posestnik ne ve ali ob skrbnem ravnanju ne more vedeti, da stvar, ki jo ima v posesti, ni njegova. Dobra vera se ne domneva, če posestnik razpolaga z informacijami ali okoliščinami, ki vzbujajo utemeljen dvom o zakonitosti njegove posesti. V primeru skupnega premoženja, pridobljenega v času trajanja zunajzakonske skupnosti, posestnik ne more biti v dobri veri glede izključne lastninske pravice na stvari.
- Zakon o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (ZTLR)
- Zakon o pravdnem postopku (ZPP)
- Stvarnopravni zakonik (SPZ)
- Obligacijski zakonik (OZ)
- Obči državljanski zakonik (ODZ)
- Stanovanjski zakon (SZ)
- Zakon o kmetijskih zemljiščih (ZKZ)
- Zakon o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini (ZLNDL)
- Zakon o dedovanju (ZD)
- Zakon o zemljiškem katastru (ZZKat)
- Ustavni zakon za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (UZITUL)
- Zakon o zemljiški knjigi (ZZK-1)
- Zakon o stanovanjskih razmerjih (ZSR)
- Zakon o obligacijskih razmerjih (ZOR)
- Zakon o ugotavljanju vzajemnosti (ZUVza)
- Ustava Republike Slovenije (URS)
- Zakon o združenem delu (ZZD)
Iz posameznih sodb
-
V konkretnem primeru je sodišče presodilo, da tožnica ni imela razlogov za dvom o tem, da ograjena zelenica predstavlja del pripadajočega zemljišča k stanovanjski hiši.
VSL Sodba I Cp 1513/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presojalo vprašanje dobrovernosti toženca v kontekstu ničnosti kupoprodajne pogodbe in zahteve za plačilo uporabnine.
VSL Sodba in sklep I Cp 610/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 101. člen OZ · 111. člen OZ · 111. člen, odstavek 3 OZ · 87. člen SPZ · 95. člen ZPP · 165. člen ZPP · 165. člen, odstavek 3 ZPP · 339. člen ZPP · 339. člen, odstavek 2 ZPP · 339. člen, odstavek 2, točka 14 ZPP · 354. člen ZPP · 354. člen, odstavek 1 ZPP · 358. člen ZPP · 358. člen, odstavek 1, točka 5 -
Drugi toženec ni bil dobroveren, ker je vedel za sodni spor o lastništvu in dejstvo, da nepremičnine ne poseduje prodajalec, čeprav je bila ta vpisana v zemljiški knjigi.
VSL Sodba in sklep II Cp 947/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je izpostavilo, da pri prodaji kmetijskih zemljišč sklenitev pogodbe v nasprotju s prisilnimi predpisi ZKZ sama po sebi ne izključuje dobre vere, vendar zahteva skrbno presojo o tem, ali je bil pridobitelj v opravičljivi zmoti.
VSM Sodba I Cp 54/2022 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je presodilo, da pasivnost toženca pri očitnih posegih tožnikov v sporni del parcele tekom daljšega obdobja ni vzbudila suma o lastništvu, zato je bila dobrovernost tožnikov ohranjena.
VSL Sodba I Cp 561/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da prenos lastništva med družinskimi člani sam po sebi ne izključuje dobre vere posestnika pri priposestvovanju.
VSL Sodba II Cp 1369/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da v preteklosti, ko je bil pomen zemljiške knjige manjši, nevpogled v zemljiško knjigo sam po sebi ne pomeni nedobrovernosti posestnika.
VSL Sodba II Cp 2128/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožnik ni bil v dobri veri, saj se je zavedal, da sta bili nepremičnini zaplenjeni njegovemu predniku in nista bili predmet kasnejšega dedovanja ali darilne pogodbe.
VSL Sodba II Cp 2831/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da posestnik ni izgubil dobre vere zgolj zato, ker sklep o dedovanju ni bil zemljiškoknjižno izveden s parcelacijo, če je bila posest utemeljena na veljavnem pravnem naslovu.
VSL Sodba in sklep II Cp 588/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče poudarja, da zgolj opustitev preverjanja lastninskega stanja ob dedovanju ne pomeni avtomatične nedobrovernosti, razen če obstajajo posebne okoliščine, ki bi pri povprečnem posestniku vzbudile utemeljen sum.
VSL sklep I Cp 822/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožnik ni uspel dokazati dobre vere, saj je moral vedeti, da nepremičnino uporablja preko obsega dovoljenja.
VSL sodba in sklep II Cp 2784/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da odsotnost prvotne kupoprodajne pogodbe ali nepoznavanje okoliščin prenosa upravičenj s strani investitorja ne pomeni nujno nedobrovernosti posestnika.
VSL sodba I Cp 2305/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj obstoj pravde za ugotovitev neveljavnosti darilne pogodbe ne pomeni avtomatične izgube dobre vere, če je bila pogodba realizirana (izročitev ključev) in je posestnik v pravdi uspel dokazati svojo pravico.
VSRS sodba II Ips 208/2013 — Vrhovno sodišče
Pravna podlaga: URS · 68. člen UZITUL · 16. člen UZITUL · 16. člen, odstavek 1 UZITUL · 16. člen, odstavek 2 ZD · 11. člen ZD · 6. člen ZPP · 380. člen ZPP · 380. člen, odstavek 1 ZTLR · 28. člen ZTLR · 72. člen ZTLR · 72. člen, odstavek 1 ZTLR · 72. člen, odstavek 2 ZTLR · 72. člen, odstavek 3 ZUVza · 4. člen ZZK-1 · 40. člen ZZK-1 · 40. člen, odstavek 1 ZZK-1 · 40. člen, odstavek 1, točka 3 -
Sodišče je presodilo, da opustitev preverjanja parcelnih številk v zemljiški knjigi v primerjavi z dejanskim stanjem v naravi pri nakupu nepremičnine pomeni pomanjkanje običajne skrbnosti, zato zmota posestnika ni bila opravičljiva.
VSL sodba II Cp 338/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: ZTLR · 28. člen -
Sodišče je presodilo, da tožnik ni bil dobroveren, saj bi moral ob potrebni skrbnosti preveriti, ali se nepremičnine, ki naj bi bile predmet darilne pogodbe, ujemajo s stanjem v naravi.
VSL sodba in sklep II Cp 847/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Predlagatelja nista bila v dobroverni posesti spornega mejnega prostora, ker jima prodajalec ob nakupu ni pokazal dejanskih mej, stanje v naravi pa ni bilo skladno s podatki v katastru.
VSL sklep I Cp 229/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je bila dobrovernost utemeljena z dejstvom, da je tožena stranka investirala v pot na podlagi dovoljenja tedanjega lastnika (občine) in da uporaba poti dolga leta ni bila motena.
VSRS sodba II Ips 75/2012 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da posestnik ni v opravičljivi zmoti, če bi z vpogledom v javne evidence (katastrski načrt, zemljiška knjiga) lahko zlahka ugotovil, da posest ne ustreza pravnemu naslovu.
Sodba II Ips 83/2012 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj subjektivna izjava o prepričanju glede obstoja pravnega naslova ne zadošča za izkaz dobre vere, če je bil posestnik seznanjen z dejstvom, da zemljišče pripada več solastnikom.
VSL sodba II Cp 1010/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da posestnik ni dobroveren, če svojo dobro vero utemeljuje izključno na ustni darilni pogodbi, katere obstoj v postopku ni bil dokazan.
VSL sodba I Cp 146/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: ZTLR · 28. člen -
Sodišče je poudarilo, da predpogodba ne predstavlja ustreznega pravnega naslova za pridobitev lastninske pravice in zato ne opravičuje dobre vere posestnika pri nepremičnini.
Sodba II Ips 1206/2008 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče poudarja, da je treba določeno stopnjo skrbnosti zahtevati tudi od knjižnega lastnika, ki mu je znana neskladnost med knjižnim in dejanskim stanjem, saj mora slednji preprečiti pogoje za priposestvovanje.
Sodba II Ips 622/2008 — Vrhovno sodišče
-
V obravnavanem primeru toženka ni bila dobroverna posestnica stanovanja, saj je vedela, da je nepremičnina premoženje obeh partnerjev iz zunajzakonske skupnosti, kljub temu pa je stanovanje oddajala v najem in najemnino zadržala zase.
VSL sodba in sklep II Cp 4398/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da vedenje o lastništvu parcele po zemljiškoknjižnih podatkih ni nujno enako vedenju o poteku mej v naravi, zato tožnikovo poznavanje zemljiškoknjižnega stanja ni avtomatično izključilo njegove dobre vere pri priposestvovanju.
VSL sodba II Cp 4656/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče bo presojalo, ali je bila tožničina vera v lastništvo nepremičnin, ki jih je podedovala, utemeljena glede na tedanje razmere v zemljiški knjigi in okoliščine nastopa posesti.
Sklep II DoR 490/2010 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da posestnik ne more biti v dobri veri, če se je nepremičnina štela za javno dobro (komunščino).
VSL sodba II Cp 2388/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj dejansko uživanje nepremičnine ne zadošča za dobrovernost, če posestnik zanemari preverjanje podatkov v javnih evidencah o lastništvu.
VSL sodba II Cp 1726/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je ocenilo, da zgolj poznavanje zemljiškoknjižnega stanja ni zadostno za dokazovanje nedobrovernosti, če posest ni bila nikoli osporavana.
VSL sodba II Cp 853/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče v tej zadevi presoja razliko med definicijo dobrovernosti po SPZ in starejši sodni praksi, ki temelji na ODZ in ZTLR, v kontekstu priposestvovanja.
VSL sklep I Cp 3466/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presojalo dobrovernost posestnikov, ki so bili na podlagi dogovora na poravnalnem svetu prepričani, da je vprašanje lastništva nepremičnine urejeno, čeprav zemljiškoknjižni prenos še ni bil opravljen.
VSL sodba I Cp 1438/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da tožnik ni bil v dobroverni posesti, ker je ob nakupu nepremičnine razpolagal z mapno kopijo, iz katere je bilo razvidno, da sporno zemljišče ni del njegove parcele, vendar tega ni preveril.
VSL sodba II Cp 3130/2008 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj subjektivno prepričanje o lastništvu ne zadošča, temveč mora biti podprto z objektivno skrbnostjo pri preverjanju pravnega naslova.
VSL sodba II Cp 4852/2008 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Vknjižba lastninske pravice tretje osebe v zemljiški knjigi izključuje dobrovernost posestnika glede spornega dela nepremičnine.
VSL sodba I Cp 4582/2008 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da morebitna seznanjenost tretjih oseb (npr. zakonca) s pravnim stanjem nepremičnine ne vpliva na presojo posestnikove dobrovernosti, če ta sam ni imel razlogov za dvom o svojem lastništvu.
Sodba II Ips 604/2006 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da dejstvo, da tožena stranka tožeči stranki ni prenesla lastninske pravice, vzbuja utemeljen dvom o lastništvu, kar izključuje dobrovernost posestnika.
Sodba II Ips 764/2005 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da na nepremičninskem področju sama posest pravnega prednika ne zadošča za dobrovernost pravnega naslednika, ki mora sam izkazati opravičljivost svoje zmote.
Sodba II Ips 608/2005 — Vrhovno sodišče
-
Tožnik ni mogel pridobiti lastninske pravice s priposestvovanjem, ker je vedel, da je nepremičnina last njegove žene, zato ni bil v opravičljivi zmoti o svojem lastništvu.
VSC sodba Cp 830/2006 — Višje sodišče v Celju
-
Tožeča stranka ni bila dobroverna, ker je vedela, da ji je lastnik omogočil uporabo zemljišča le začasno in pogojno, hkrati pa ni prišlo do sklenitve prodajne pogodbe.
VSC sklep Cp 568/2004 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je kot elemente za presojo dobrovernosti upoštevalo sklenitev kupoprodajne pogodbe, plačilo kupnine, gradnjo hiše na zemljišču in vedenje ter nenasprotovanje prodajalca.
VSL sklep I Cp 1894/2005 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da vedenje o zemljiškoknjižnem stanju nepremičnine samo po sebi ne pomeni nujno odsotnosti dobre vere pri priposestvovanju.
VSC sklep Cp 381/2003 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je poudarilo, da revizija ne more izpodbijati dejanskih ugotovitev, na katerih temelji materialnopravni zaključek o dobrovernosti posesti.
Sodba in sklep II Ips 339/2003 in II Ips 340/2003 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je ugotovilo, da tožnika nista mogla biti v dobri veri, saj sta vedela, da sporni parceli nista zajeti v nobeni od njunih kupoprodajnih pogodb.
Sodba II Ips 90/2001 — Vrhovno sodišče
-
Definicija dobrovernosti je ključna za presojo pogojev priposestvovanja nepremičnine.
VSL sklep II Cp 58/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v konkretnem primeru presojalo dobrovernost pridobitelja vozila, pri čemer je izpostavilo, da malomarno ravnanje izključuje dobroverno pridobitev lastninske pravice.
VSL sodba I Cp 1355/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da toženec ni uspel izpodbiti domneve dobrovernosti posesti s trditvijo, da je bila uporaba parcele omejena z ustnim dogovorom o doživljenjski uporabi.
Sodba II Ips 225/99 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da dobrovernost preneha v trenutku, ko posestnik iz zemljiškoknjižnih podatkov izve, da je lastnik stvari druga oseba.
Sodba II Ips 583/97 — Vrhovno sodišče
-
V tej zadevi je sodišče ugotovilo, da nasprotna udeleženka ni bila dobroverna posestnica spornega dela parcele, zato ni mogla pridobiti lastninske pravice s priposestvovanjem.
VSC sklep Cp 700/98 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je presodilo, da posestnik ni več dobroveren od trenutka, ko mu je bila vročena sodna odločba, s katero mu je bilo naloženo, da mora sporno nepremičnino izročiti lastniku.
Sodba II Ips 819/94 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da mora biti toženi stranki vedno omogočeno dokazovanje nedobrovernosti posesti, tudi če posestna dejanja sama po sebi niso sporna.
Sklep II Ips 507/94 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je v konkretnem primeru poudarilo, da tožena stranka ni uspela ovreči domneve o dobrovernosti tožničine posesti sporne nepremičnine.
VSL sodba I Cp 1733/93 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožnika sta pridobila status uživalca spornega zemljišča in s tem dobroverno posest, ker sta bila po končani razgrnitvi razdelilnega načrta postavljena pred izvršeno dejstvo glede stanja v naravi.
Sodba II Ips 571/92 — Vrhovno sodišče