dobroverna posest nepremičnine
Sentenca
Dobroverna posest je podana, kadar posestnik ne ve ali ne more vedeti, da stvar, ki jo ima v posesti, ni njegova. Pri priposestvovanju nepremičnine mora posestnik izkazati, da je utemeljeno domneval, da je pridobil lastninsko pravico na celotni nepremičnini, kar izključuje vedenje o obstoju zemljiškoknjižnega solastnika, čigar delež ni bil predmet veljavnega razpolaganja. Slaba vera je podana, če iz javnih evidenc ali drugih okoliščin izhaja, da razpolagatelj ni imel pravne podlage za prenos celotne lastninske pravice (28. člen ZTLR, 43. člen SPZ).
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je presodilo, da posestnica ni bila v dobri veri, ker se je ob podpisu prodajne pogodbe zavedala, da prodajalka ni lastnica celotne nepremičnine, temveč le solastnica do polovice, saj je bil drugi solastnik vpisan v zemljiški knjigi.
VSL Sodba II Cp 1108/2022 — Višje sodišče v Ljubljani