dobroverna posest pri priposestvovanju
Sentenca
Dobroverni posestnik je tisti, ki utemeljeno verjame, da je lastnik stvari, pri čemer ta vera temelji na dejstvih, ki izključujejo dvom o obstoju lastninske pravice. Če posestnik sicer meni, da je lastnik, vendar ne pozna pravnega naslova za pridobitev lastninske pravice, ima razlog za dvom, kar izključuje njegovo dobrovernost. Za priposestvovanje lastninske pravice je nujno, da posestnik ni v zmoti glede obstoja in izvora svoje pravice (28. člen ZTLR).
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je poudarilo, da posestnik ni v dobri veri, če ob obstoju dvoma o lastništvu opusti dolžno skrbnost pri preverjanju dejanskega stanja v zemljiški knjigi.
VSM Sodba I Cp 628/2023 — Višje sodišče v Mariboru
-
Tožnik se ni mogel sklicevati na dobrovernost priposestvovanja, saj je bil seznanjen z domikom nepremičnine kupcu v izvršilnem postopku.
VSL Sklep I Cp 1566/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da morata tožnika, ki sta se zavedala potrebe po vpisu v zemljiško knjigo, dokazati, da sta bila kljub tej vednosti dobroverna skozi celotno priposestvovalno dobo.
VSL sodba II Cp 1068/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: ZTLR · 28. člen -
Sodišče je poudarilo, da zgolj dejanska posest ne zadošča za priposestvovanje, če posestnik nima opravičljivega razloga za svojo zmotno prepričanje o lastništvu nepremičnine.
VSL sodba I Cp 2226/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Posestnik, ki ne ve, na kakšni podlagi naj bi pridobil lastninsko pravico (npr. pravni posel ali dedovanje), ne more biti dobroveren.
VSL sodba I Cp 3430/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da posestnik ni v dobri veri, če razpolaga z nepopolno verigo pogodb in nima nobenih informacij o tem, kako je prvi prodajalec v verigi postal lastnik nepremičnine.
VSL sodba II Cp 3548/2009 — Višje sodišče v Ljubljani