dobroverni lastniški posestnik
Sentenca
Dobroverni lastniški posestnik je oseba, ki ni vedela in ni mogla vedeti, da ni upravičena imeti stvari v posesti kot svoje. Takšen posestnik ni dolžan plačati uporabnine za čas, ko je imel stvar v dobroverni posesti, prav tako pa ne odgovarja za poslabšanje ali uničenje stvari, nastalo v tem obdobju (drugi odstavek 95. člena SPZ). Dobra vera se domneva, dokazno breme za dokazovanje nedobrovernosti pred trenutkom vročitve tožbe pa nosi lastnik stvari.
- Stvarnopravni zakonik (SPZ)
- Zakon o pravdnem postopku (ZPP)
- Zakon o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (ZTLR)
- Obligacijski zakonik (OZ)
- Zakon o dedovanju (ZD)
- Ustava Republike Slovenije (URS)
- Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (ZPP-E)
- Stanovanjski zakon (SZ-1)
- Zakon o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini (ZLNDL)
- Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1)
- Kazenski zakonik (KZ-1)
- Zakon o ohranjanju narave (ZON)
- Zakon o zavodih (ZZ)
- Obči državljanski zakonik (ODZ)
- Stanovanjski zakon (SZ)
- Odlok o Krajinskem parku Tivoli (Odlok o Krajinskem parku Tivoli)
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je presodilo, da tožnik ni bil dobroveren lastniški posestnik, saj je bilo iz zemljiškoknjižnega stanja razvidno, da so lastniki nepremičnin druge osebe, tožnik pa ni izkazal pravnega naslova za pridobitev lastništva.
VDSS Sodba Pdp 170/2022 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presojalo, ali lahko nepopoln pravni naslov (pogodba brez zemljiškoknjižnega dovolila) ob realizaciji plačila kupnine in prenosa posesti utemelji dobro vero posestnika za namene priposestvovanja.
VSM Sodba I Cp 41/2022 — Višje sodišče v Mariboru
-
Tožeča stranka ni bila dobroverna, ker kot kupec stanovanja ni preverila načrta etažne lastnine, iz katerega bi bila razvidna narava spornih parkirnih mest.
VSK Sodba Cpg 30/2022 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je presodilo, da tožena stranka kot vzdrževalec stavbe ni bila dolžna preverjati zemljiškoknjižnega stanja ali veljavnosti pogodb lastnikov, če je bila njena posest pridobljena na podlagi izročitve ključev in utemeljenega prepričanja o dobrovernosti posrednega posestnika.
VSL Sodba I Cpg 427/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri presoji dobre vere upoštevalo nacionalizacijo nepremičnine, njeno večdesetletno uporabo za potrebe živalskega vrta in neurejeno zemljiškoknjižno stanje po družbenolastniških razmerjih.
VSL Sodba II Cp 2090/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je bila presoja dobre vere vezana na čas do pravnomočnega zaključka postopka, v katerem so toženci uveljavljali lastninsko pravico na podlagi vlaganj.
VSL Sodba in sklep II Cp 294/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da nastop nedobrovernosti posestnika ni vezan na pravnomočnost sodne odločbe, temveč na trenutek vročitve tožbe ali drug trenutek, ko je posestnik izvedel za lastnikov zahtevek.
VSL sodba II Cp 2400/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo ugovor retencijske pravice zaradi vlaganj, ker so bila vlaganja v poslovne prostore po pogodbi izrecno opredeljena kot last leasingodajalca.
VSM sodba I Cp 1267/2016 — Višje sodišče v Mariboru
-
V konkretnem primeru se je presojalo, ali je država, ki je zapuščino prejela po sodni odločbi, lahko šteta za dobrovernega lastniškega posestnika.
VSL sklep II Cp 2132/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj gola posest nepremičnine brez voljnega elementa (zavesti o lastništvu) ne zadošča za priposestvovanje.
VSL sodba I Cp 1323/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožnik ni mogel biti v dobri veri glede veljavnosti pravnega posla, saj sta se pogodbeni stranki zavedali, da je za veljavnost prodaje kmetijskega zemljišča potreben poseben postopek po ZKZ.
VSL sodba II Cp 2177/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru tožnica ni uspela izkazati trditvene podlage za svojo dobroverno lastniško posest na spornih nepremičninah.
VSK Sodba I Cp 946/2015 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je presodilo, da tožnik ni bil dobroveren, saj je iz dokaznega postopka izhajalo, da se je zavedal odsotnosti vpisa v zemljiško knjigo, kar izključuje opravičljivo zmoto.
VSL sodba I Cp 532/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je ocenilo, da neskrbno trasiranje meje zgolj z merjenjem korakov na neoznačeni meji ne dosega standarda dobrovernosti, potrebnega za priposestvovanje.
VSL sodba II Cp 306/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da je pravni prednik tožnice izpolnil pogoje za priposestvovanje gozdnega zemljišča, saj je bila njegova dobrovernost izkazana, priposestvovalna doba pa je presegla deset let.
VSRS sodba II Ips 115/2012 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da mora biti zmota posestnika opravičljiva, kar pomeni, da posestnik ni v dobri veri, če obstajajo okoliščine, ki kažejo na neskladje med dejanskim in pravnim stanjem nepremičnine.
VSL sklep II Cp 2393/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da tožena stranka ni dobroverni posestnik, ker je med strankama potekal lastninskopravni spor, zemljiškoknjižno stanje pa je bilo ves čas vzpostavljeno v prid pravnega prednika tožnikov.
Sklep II Ips 194/2011 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je bila dobroverna lastniška posest izključena, ker je tožena stranka zatrjevala obstoj najemne pogodbe za poslovni prostor.
VSL sklep II Cp 306/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da dejstvo, da zemljiškoknjižno stanje ni urejeno, samo po sebi ne izključuje dobrovernosti posestnika, če je ta nepremičnino užival v prepričanju, da je njegova last.
VSL sodba I Cp 164/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da mora pridobitelj nepremičnine izpolniti raziskovalno dolžnost, zlasti če je nepremičnina v izključni posesti tretje osebe, ki ni prenosnik.
VSL sodba II Cp 1260/2009 — Višje sodišče v Ljubljani