dobroverni posestnik zapuščine
Sentenca
Posestnik zapuščine ni v dobri veri, če je vedel ali mogel vedeti, da ni upravičen do posesti (28. člen SPZ). V dednopravnem smislu to pomeni, da posestnik ni dobroveren, če se je zavedal obstoja zakonitega dediča in njegove pravice do dedovanja, pa je kljub temu razpolagal z zapuščino kot s svojo. Dobrovernost posestnika je ključna predpostavka za presojo začetka teka subjektivnega roka za vložitev dediščinske tožbe.
Iz posameznih sodb
-
Nedobrovernost je bila podana zaradi namernega zamolčanja tožnika v smrtovnici in zapuščinskem postopku.
VSL sodba I Cp 2349/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da posestnika nista bila dobroverna, ker sta se zavedala tožničine zakonite dedne pravice in pravice do nujnega deleža, kar izhaja iz njunih prizadevanj za pridobitev njene izjave v zapuščinskem postopku.
VSK sklep I Cp 1683/2005 — Višje sodišče v Kopru