dobrovernost posesti
Sentenca
Dobrovernost posesti se domneva, zato mora tisti, ki trdi nasprotno, dokazati, da je posestnik vedel ali moral vedeti, da nima pravice do posesti. Domneva dobre vere varuje pravni promet in zaupanje v javne knjige, pri čemer se zahtevana skrbnost kupca presoja po objektivnih merilih, ne pa po pričakovanju prekomernega poizvedovanja o zunajknjižnih stanjih (328. člen ODZ, 9. člen SPZ).
Iz posameznih sodb
-
Domneva poštenosti je izpodbita, če graditelj ve za pravne ovire (pomanjkanje razpolagalne sposobnosti lastnika) v času pridobivanja posesti.
VSL sodba II Cp 34/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri presoji dobrovernosti upoštevalo zgodovinski kontekst obdobja družbene lastnine, ko zemljiška knjiga ni imela enakega pomena kot v stabilnem pravnem sistemu.
VSL sodba I Cp 808/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v konkretnem primeru potrdilo, da sodišče druge stopnje ni odstopilo od ustaljene sodne prakse glede porazdelitve dokaznega bremena pri izpodbijanju domneve dobrovernosti.
Sklep II DoR 384/2010 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da je bila domneva dobrovernosti izpodbita, ker je tožnik kot solastnik in sopogodbenik pri pridobitvi solastnine vedel za dejansko stanje nepremičnine in pravni naslov.
Sodba II Ips 613/2006 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri presoji dobrovernosti upoštevalo navedbe o dejanski rabi nepremičnine (travnik, gospodarsko poslopje) in opozorila lastnikov, ki so služila kot dokaz za izpodbijanje domneve dobrovernosti.
VSL sodba I Cp 218/99 — Višje sodišče v Ljubljani