dobrovernost priposestvovalca
Sentenca
Dobrovernost kot predpostavka priposestvovanja pomeni opravičljivo zmoto posestnika, da je stvar pridobil v last v skladu s pravnim redom. Pri presoji dobre vere je treba upoštevati okoliščine konkretnega časa in družbene razmere, v katerih je prišlo do sklenitve pravnega posla. Posestnik je v dobri veri, če glede na okoliščine ni vedel ali ni mogel vedeti, da stvar ni njegova, pri čemer se dobrovernost domneva.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je izpostavilo, da se pri presoji dobrovernosti ne sme avtomatično izključiti posestnika, katerega prepričanje ne temelji neposredno na zemljiškoknjižnih podatkih, temveč na drugih dejanskih okoliščinah.
VSL Sodba I Cp 3060/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Dobrovernost je bila presojana v kontekstu družbenih razmer v času sklenitve prodajne pogodbe in izročitve posesti.
VSM sodba I Cp 1377/2014 — Višje sodišče v Mariboru
Pravna podlaga: SPZ · 44. člen ZOR · 455. člen ZOR · 73. člen ZPP · 13. člen ZPP · 183. člen ZPP · 183. člen, odstavek 1 ZPP · 183. člen, odstavek 1, točka 3 ZPP · 183. člen, odstavek 2 ZPP · 206. člen ZPP · 206. člen, odstavek 1 ZPP · 206. člen, odstavek 1, točka 1 ZPP · 300. člen, odstavek 1 ZPP · 8. člen ZTLR · 28. člen ZTLR · 33. člen ZTLR · 72. člen ZTLR · 72. člen, odstavek 1 ZZK-1 · 8. člen -
Tožnica ni bila dobroverna posestnica celotne parcele, ker je bila v pravnomočnem sklepu o dedovanju lastninska pravica izrecno omejena na polovico nepremičnine.
Sodba II Ips 382/92 — Vrhovno sodišče