dodatek za delo v nevarnih pogojih
Sentenca
Pravica do dodatka za delo v nevarnih pogojih (39. člen KPJS) je vezana na dejansko opravljanje dela v takšnih razmerah. Interni akt delodajalca, ki pavšalno določa časovni obseg opravljanja dela v nevarnih pogojih, ne more avtomatično izključiti pravice delavca do plačila dodatka za ves čas, ko je dejansko opravljal delo v takšnih pogojih. Dokazno breme glede dejanskega obsega opravljenega dela v nevarnih pogojih se presoja na podlagi dejanskih okoliščin, pri čemer interni akt delodajalca predstavlja le izhodišče, ki ga je mogoče izpodbijati z dokazi o nasprotnem.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je razveljavilo sodbo, ker je prvostopenjsko sodišče neutemeljeno sledilo internemu aktu delodajalca, ki je omejil izplačilo dodatka na 85 % delovnega časa, ne da bi preverilo dejanski obseg dela v nevarnih pogojih.
VDSS Sklep Pdp 392/2022 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da tožnica ni izkazala konkretnih okoliščin, ki bi utemeljevale delo v nevarnih pogojih v času epidemije COVID-19, prav tako pa ni bilo mogoče opredeliti trajanja izpostavljenosti tveganju.
VDSS Sodba Pdp 297/2022 — Višje delovno in socialno sodišče