dodatek za dvojezičnost
Sentenca
Dodatek za dvojezičnost je prejemek iz delovnega razmerja, do katerega je delavec upravičen, če opravlja delo na območju, kjer živi avtohtona narodna skupnost, oziroma če je razporejen na delovno mesto, za katero akt o sistemizaciji delovnih mest zahteva znanje jezika narodne skupnosti. Upravičenost do dodatka je vezana na dejansko izpolnjevanje pogojev glede kraja opravljanja dela in zahtevane usposobljenosti, določenih s kolektivno pogodbo ali drugim internim aktom delodajalca (89.d člen Kolektivne pogodbe za dejavnost zdravstva in socialnega varstva).
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je priznalo razliko v dodatku za dvojezičnost v sorazmerju z dejansko opravljenim obsegom dela na dveh različnih delovnih mestih.
VDSS Sodba Pdp 197/2023 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je priznalo upravičenost do dodatka za dvojezičnost, ker je tožnica delo opravljala na območju občine, kjer živi narodna skupnost, in je bilo znanje jezika zahtevano z aktom o sistemizaciji, pri čemer je časovno obdobje upravičenosti razširilo glede na prvotno sodbo.
VDSS Sodba Pdp 82/2021 — Višje delovno in socialno sodišče
Pravna podlaga: Kolektivna pogodba za dejavnost… · 89.d člen -
Sodišče je presodilo, da je določitev dodatka za dvojezičnost v višini 3 % osnovne plače v sistemizacijskem aktu zakonita, saj ni bila izkazana neskladnost akta z zakonskimi predpisi.
VDSS sodba Pdp 786/2015 — Višje delovno in socialno sodišče
Pravna podlaga: ZSPJS · 28. člen -
Sodišče je presodilo, da tožnik ni upravičen do dodatka, ker znanje italijanskega jezika po sistemizaciji ni bilo pogoj za zasedbo njegovega delovnega mesta.
VDSS sodba Pdp 531/2015 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da dejstvo, da uslužbenec v praksi prihaja v stik s pripadniki narodne skupnosti, ne zadošča za priznanje dodatka, če delovno mesto po sistemizaciji nima določenega pogoja znanja jezika.
VDSS sodba Pdp 403/2013 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj dejansko prihajanje v stik s pripadniki narodne skupnosti brez formalne določitve znanja jezika kot pogoja v sistematizaciji ne utemeljuje pravice do dodatka.
VDSS sodba Pdp 482/2013 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da dejstvo, da delavec v praksi prihaja v stik s pripadniki narodne skupnosti, ne zadošča za pridobitev dodatka, če delovno mesto ni sistemizirano kot delovno mesto, ki zahteva znanje jezika narodne skupnosti.
VDSS sodba Pdp 402/2013 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da dejstvo, da je uslužbenka pri delu uporabljala italijanski jezik, ne vpliva na pravico do dodatka, če ta zahteva ni bila določena v aktu tožene stranke.
VDSS sodba Pdp 440/2013 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je razsodilo, da delavec ni upravičen do dodatka za dvojezičnost, če delodajalec v aktu o sistemizaciji ali pogodbi o zaposlitvi ni določil znanja jezika narodne skupnosti kot obveznega pogoja za opravljanje konkretnega delovnega mesta.
Sodba VIII Ips 29/2013 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da zgolj dejansko komuniciranje v italijanskem jeziku s pripadniki narodne skupnosti ne zadošča za pridobitev dodatka, če znanje jezika ni bilo formalno določeno kot pogoj za delovno mesto v aktu o sistematizaciji.
VDSS sodba Pdp 390/2013 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da tožnici dodatek pripada, ker je bilo delo koordinatorja v italijanskem uredništvu objektivno nemogoče opravljati brez znanja italijanskega jezika, kar pomeni, da je bilo znanje jezika dejanski pogoj za opravljanje dela.
VDSS sodba Pdp 844/2012 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da delavec ni upravičen do dodatka za dvojezičnost za čas pred njegovo ustrezno konkretizacijo s strani delodajalca, čeprav je bil prehod na nov plačni sistem že izveden.
VDSS sodba Pdp 141/2011 — Višje delovno in socialno sodišče