dodatek za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča
Sentenca
Dodatek za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča pripada štipendistu, ki se dejansko izobražuje izven kraja svojega stalnega prebivališča (30. člen ZŠtip). Pravica do dodatka ni pogojena s prijavo začasnega prebivališča na točno določen dan začetka študijskega leta, temveč se prizna na podlagi izkazanega dejstva bivanja v kraju izobraževanja. Prijava začasnega prebivališča predstavlja dokazno sredstvo o dejanskem bivanju, zato se pravica do dodatka prizna od trenutka, ko so izpolnjeni materialnopravni pogoji za njegovo pridobitev.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je presodilo, da tožnica ni upravičena do dodatka, ker je za čas študijske izmenjave v tujini že prejela posebna sredstva, namenjena kritju stroškov bivanja in potovanja.
VDSS sodba Psp 48/2015 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je razsodilo, da štipendist za pridobitev dodatka za bivanje ni dolžan predložiti dokazila o prijavljenem začasnem prebivališču, saj to ni bilo predpisano kot pogoj v času uveljavljanja pravice.
VDSS sodba Psp 434/2014 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je razsodilo, da nepredložitev dokazila o prijavljenem začasnem prebivališču ni pravna ovira za priznanje dodatka za bivanje, saj to ni bilo predpisano niti v zakonu niti v takrat veljavnih pravilnikih.
VDSS sodba Psp 362/2014 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Tožnica je bila do dodatka upravičena od prvega dne meseca, ki je sledil prijavi začasnega prebivališča v kraju študija.
VDSS sodba Psp 376/2014 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da štipendistu za pridobitev dodatka za bivanje ni mogoče odreči pravice zgolj zaradi odsotnosti prijave začasnega prebivališča, če so izpolnjeni dejanski pogoji za bivanje izven kraja stalnega prebivališča.
VDSS sodba Psp 381/2014 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da štipendist ne izgubi pravice do dodatka za bivanje zgolj zaradi nepredložitve dokazila o prijavljenem začasnem prebivališču, če dejansko biva v kraju izobraževanja.
VDSS sodba Psp 351/2014 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je zavzelo stališče, da prijava začasnega prebivališča ni konstitutivni pogoj, ki bi moral biti izpolnjen že na dan začetka študijskega leta za upravičenost do dodatka za bivanje.
VDSS sodba Psp 281/2014 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da formalna prijava začasnega prebivališča ni konstitutivni pogoj za pridobitev dodatka k Zoisovi štipendiji, temveč zgolj upravna obveznost, katere kršitev ne posega v pravico do štipendije.
VDSS sodba Psp 352/2014 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Tožnik je dejansko bivanje v kraju študija izkazal s pogodbo o najemu stanovanja, plačili stanarine in svojo izpovedjo, kar je zadostovalo za priznanje pravice do dodatka.
VDSS sodba Psp 293/2014 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je priznalo upravičenost do dodatka za bivanje na podlagi predložene najemne pogodbe in izpovedi tožnice, čeprav tožnica ni imela prijavljenega začasnega prebivališča.
VDSS sodba Psp 363/2014 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da opustitev prijave začasnega prebivališča po ZPPreb ne pomeni avtomatične izgube pravice do dodatka za bivanje, če je dejansko bivanje izkazano z drugimi dokazili, kot je pogodba o nastanitvi v dijaškem domu.
VDSS sodba Psp 359/2014 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je razsodilo, da tožena stranka ni imela pravne podlage za zavrnitev dodatka zaradi neprijavljenega začasnega prebivališča na določen datum, saj veljavni predpisi za šolsko leto 2012/2013 takšnega pogoja niso določali.
VDSS sodba Psp 266/2014 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je potrdilo, da tožnica upravičenost do dodatka za bivanje izkaže z najemno pogodbo, saj prijava začasnega prebivališča po takrat veljavnih predpisih ni bila pogoj za pridobitev pravice.
VDSS sodba Psp 265/2014 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Tožnik je dejansko bivanje zunaj kraja stalnega prebivališča izkazal s pogodbo o najemu stanovanja v kraju izobraževanja, na podlagi česar mu je bil priznan dodatek za bivanje.
VDSS sodba Psp 360/2014 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Tožnica je dejansko bivanje v kraju izobraževanja izkazala s predložitvijo najemne pogodbe, kar je zadostovalo za priznanje pravice do dodatka kljub odsotnosti prijave začasnega prebivališča.
VDSS sodba Psp 172/2014 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da prijava začasnega prebivališča ni edino ali nujno dokazilo o dejanskem bivanju v kraju izobraževanja, nepravočasna prijava pa predstavlja zgolj prekršek po predpisih o prijavi prebivališča, ne pa razlog za zavrnitev dodatka.
VDSS sodba Psp 79/2014 — Višje delovno in socialno sodišče