dodatek za nego otroka
Sentenca
Pravica do dodatka za nego otroka se uveljavlja z vlogo po rojstvu otroka, priznana pa je s prvim dnem naslednjega meseca po vložitvi vloge (96. člen ZSDP-1). Zakonodaja ne predvideva retroaktivnega priznavanja pravice ali izplačila denarne dajatve za obdobje pred vložitvijo vloge, razen če zakon določa drugače.
- Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP-1)
- Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP)
- Pravilnik o kriterijih za uveljavljanje pravic za otroke (Pravilnik o kriterijih za uvelja…)
- Pravilnik o kriterijih za uveljavljanje pravic za otroke (Pravilnik o kriterijih za uvelja…)
- Zakon o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1)
- Zakon o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre)
- Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP)
- Zakon o pravdnem postopku (ZPP)
- Ustava Republike Slovenije (URS)
- Zakon o socialnem varstvu (ZSV)
- Zakon o izplačilu neizplačanega dodatka za nego otroka (ZINDNO)
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je presodilo, da tožnica ni upravičena do polnega dodatka za nego otroka v času poletnih počitnic, saj se pravica do dodatka presoja na podlagi formalnega statusa šolanja in ne zgolj dejanskega bivanja otroka pri staršu.
VDSS Sodba Psp 95/2023 — Višje delovno in socialno sodišče
Pravna podlaga: ZSDP-1 · 82. člen -
Sodišče je zavrnilo zahtevek za priznanje dodatka za nego otroka za obdobje pred vložitvijo vloge, saj zakon ne omogoča retroaktivnega priznavanja pravice.
VDSS Sodba in sklep Psp 52/2023 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je razjasnilo, da seštevek več zdravstvenih stanj, od katerih vsako posebej utemeljuje nižji dodatek, ne pomeni avtomatičnega priznanja višjega dodatka, če kriteriji Pravilnika ne določajo kumulativnega učinka za konkretne diagnoze.
VSRS Sodba VIII Ips 30/2022 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je bila zahteva za izplačilo zavrnjena, ker je bilo ugotovljeno, da je vlagatelj denarno dajatev prejemal redno že od leta 2011 dalje.
VDSS Sodba Psp 90/2022 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je zavrnilo zahtevek, ker tožnica ni izkazala obstoja povečanih življenjskih stroškov, ki bi bili neposredna posledica posebne nege otroka v spornem obdobju.
VDSS Sodba Psp 1/2022 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da otrok z alergijo na dve živili ne izpolnjuje pogojev za pridobitev dodatka, saj Pravilnik za status otroka z več motnjami zahteva diagnozo vsaj treh motenj ali bolezni.
VDSS Sodba Psp 156/2021 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je razveljavilo sodbo, ker prvostopenjsko sodišče ni raziskalo vpliva alergije na arašide na izpolnjenost pogojev za dodatek in ni pojasnilo arbitrarnosti tožene stranke pri različnem odločanju v zaporednih obdobjih ob nespremenjenem dietnem režimu.
VDSS Sklep Psp 161/2021 — Višje delovno in socialno sodišče
-
V obravnavanem primeru je bila pravica zavrnjena, ker otrok ni dosegal kriterijev za hudo bolezen ali več motenj, saj izvedenski organ ni potrdil zadostne stopnje distrofije ali prisotnosti astme oziroma alergij v obsegu, ki bi utemeljeval priznanje pravice.
VDSS Sodba Psp 33/2020 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je potrdilo, da je otrok s težko gibalno oviranostjo, ki je uvrščen v ustrezno skupino po Pravilniku, upravičen do dodatka v višjem znesku, ne glede na ozko interpretacijo tožene stranke.
VSRS Sodba VIII Ips 44/2019 — Vrhovno sodišče
-
Tožnica ni mogla uveljaviti pravice za nazaj, saj je bila vloga vložena po preteku obdobja, za katerega je zahtevala izplačilo.
VDSS Sodba Psp 99/2019 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da je otrok z boleznijo, ki je uvrščena na Seznam težkih, kroničnih bolezni in stanj, upravičen do višjega zneska dodatka za nego otroka.
VDSS Sodba Psp 349/2018 — Višje delovno in socialno sodišče
-
V obravnavanem primeru je bila zahteva za izplačilo dodatka za obdobje 2011–2015 vložena šele leta 2016, zato je bila zavrnjena kot prepozna.
VDSS Sodba Psp 360/2018 — Višje delovno in socialno sodišče
Pravna podlaga: ZSDP-1 · 96. člen -
Sodišče je zavrnilo zahtevek za priznanje dodatka za obdobje pred vložitvijo vloge, saj zakon ne omogoča retroaktivnega priznavanja pravice na podlagi naknadno vložene zahteve.
VDSS Sodba Psp 224/2018 — Višje delovno in socialno sodišče
Pravna podlaga: ZSDP-1 · 96. člen -
Sodišče je poudarilo, da se višji dodatek za nego otroka prizna le za bolezni, ki so izrecno navedene v seznamu težkih, kroničnih bolezni in stanj, in ne za celoten spekter vseh kroničnih stanj.
VDSS Sodba Psp 40/2018 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je potrdilo, da se pravica prizna s prvim dnem naslednjega meseca po vložitvi vloge, ne glede na kasnejše navedbe stranke o nevedenosti glede postopkovnih možnosti.
VDSS Sodba Psp 148/2017 — Višje delovno in socialno sodišče
Pravna podlaga: ZSDP-1 · 96. člen -
V konkretnem primeru je bila upravičenost do višjega zneska dodatka utemeljena z diagnozo težke gibalne oviranosti, ki vključuje ohromelost nog ter odsotnost občutkov in refleksov.
VDSS sodba Psp 487/2015 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da otrok po transplantaciji jeter, ki prejema imunosupresivno terapijo, ne izpolnjuje kriterijev za hudo bolnega otroka po 6. členu oziroma 22. členu takrat veljavnega Pravilnika, saj stanje ne zahteva več intenzivne imunosupresivne terapije.
VDSS sodba Psp 641/2015 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Pri presoji upravičenosti do dodatka je ključna dejanska potreba po posebni negi in varstvu, ne le formalna uvrstitev diagnoze na seznam bolezni v pravilniku.
VDSS sodba Psp 29/2015 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da seznam bolezni v pravilniku ni numerus clausus in da je treba pri otroku po transplantaciji organa, ki trajno prejema imunosupresivno terapijo, presojati dejansko potrebo po posebni negi in varstvu.
VDSS sklep Psp 257/2014 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je potrdilo, da je kombinacija več zdravstvenih motenj, ki posamično ne dosegajo kriterijev, lahko zadostna podlaga za priznanje pravice do dodatka za nego otroka.
VDSS sodba Psp 46/2014 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da seznam bolezni v pravilniku ni izčrpen in da je treba pri odločanju o pravici do dodatka za nego otroka upoštevati individualne okoliščine primera.
VDSS sklep Psp 8/2014 — Višje delovno in socialno sodišče
-
V konkretnem primeru zahtevek ni bil utemeljen, ker pri otroku ni bila ugotovljena niti zmerna duševna motnja niti kombinacija več sočasnih zdravstvenih motenj, ki bi utemeljevale pravico do dodatka.
VDSS sodba Psp 306/2013 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da dodatek za nego otroka (starševska pravica) in dodatek za pomoč in postrežbo (osebna pravica otroka) nista medsebojno izključujoča.
VDSS sodba Psp 92/2012 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da alergija le na dve osnovni hranili brez navzkrižnih učinkov in brez visoke stopnje preobčutljivosti ne dosega kriterijev za hudo bolezen, ki bi upravičevala pridobitev dodatka za nego otroka.
VDSS sodba Psp 492/2010 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da otrok z lažjo duševno motnjo in neresistentno epilepsijo ne izpolnjuje kriterijev za pridobitev dodatka, saj stanje ne zahteva posebne nege in varstva v smislu zakonskih določil.
VDSS sodba Psp 111/2008 — Višje delovno in socialno sodišče