dodatek za pomoč in postrežbo
Sentenca
Dodatek za pomoč in postrežbo je denarna dajatev, namenjena uživalcem pokojnin, ki zaradi trajnih sprememb v zdravstvenem stanju ne morejo samostojno zadovoljevati osnovnih življenjskih potreb (kot so gibanje, hranjenje, oblačenje, osebna higiena in druge fiziološke potrebe). Pravica do dodatka je podana, kadar posameznik teh potreb ne more opravljati niti ob uporabi ortopedskih pripomočkov in osebnih prizadevanjih. Presoja upravičenosti temelji na ugotavljanju dejanske zmožnosti samostojnega zadovoljevanja teh potreb.
- Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2)
- Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1)
- Zakon o pravdnem postopku (ZPP)
- Zakon o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1)
- Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ)
- Ustava Republike Slovenije (URS)
- Zakon o pravdnem postopku (ZPP)
- Zakon o socialnem vključevanju invalidov (ZSVI)
- Zakon o sodnih taksah (ZST-1)
- Zakon o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS)
- Zakon o spremembah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2J)
- Zakon o delovnih razmerjih (ZDR)
- Obligacijski zakonik (OZ)
- Zakon o izplačilu neizplačanega dodatka za pomoč in postrežbo (ZINDPP)
- Odvetniška tarifa (Odvetniška tarifa)
- Zakon o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (ZSKZ)
- Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2G)
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je presodilo, da zmožnost opravljanja osnovnih življenjskih potreb, četudi z večjimi napori in ob uporabi ortopedskih pripomočkov, ne utemeljuje pravice do dodatka za pomoč in postrežbo.
VDSS Sodba Psp 166/2025 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je priznalo pravico od datuma, ko je bilo zdravstveno stanje tožnika dokončno ocenjeno kot takšno, da zahteva tujo pomoč pri vseh osnovnih življenjskih potrebah.
VDSS Sodba Psp 111/2025 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da sposobnost gibanja s palico znotraj stanovanja in nezmožnost hoje daljše od 500 m zunaj stanovanja ne izpolnjujeta kriterija nezmožnosti samostojnega gibanja za namene priznanja dodatka.
VDSS Sodba Psp 99/2025 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je na podlagi dokazne ocene izvedenskega mnenja ugotovilo, da tožnica ne dosega zdravstvenih kriterijev za status slepe osebe, zato ni upravičena do izplačila dodatka.
VDSS Sodba Psp 143/2023 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je priznalo višji znesek dodatka za pomoč in postrežbo od prvega dne naslednjega meseca po nastanku spremembe v zdravstvenem stanju, skladno z določbo o učinkovanju sprememb pravice po 128. členu ZPIZ-2.
VDSS Sodba Psp 293/2022 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da tožnik, čeprav slaboviden in odvisen od ortopedskega pripomočka, ni upravičen do dodatka, ker še vedno samostojno opravlja večino osnovnih življenjskih opravil.
VDSS Sodba Psp 292/2022 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da mora nosilec zavarovanja o višini dodatka odločiti z upravno odločbo, sodišče pa lahko v primeru procesne ekonomije znesek tudi neposredno določi s spremembo sodbe.
VDSS Sodba Psp 154/2022 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je v konkretnem primeru ugotovilo, da je bil zavarovanec upravičen do dodatka, ker je kljub težavam še vedno opravljal večino osnovnih življenjskih potreb, kar utemeljuje priznanje pravice v skladu z drugim odstavkom 101. člena ZPIZ-2.
VDSS Sodba Psp 124/2022 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je razveljavilo odločitev o vrnitvi zadeve v ponovno odločanje, ker je bilo ugotovljeno, da je bila presoja invalidske komisije o nezmožnosti opravljanja osnovnih življenjskih opravil s strani upravnega organa že pravilno izvedena.
VDSS Sklep Psp 18/2022 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Dodatek za najtežje prizadete upravičence ne predstavlja socialnega korektiva, ki bi se odmerjal na podlagi socialnega položaja ali stroškov domske oskrbe, temveč je vezan na medicinsko ugotovljeno stopnjo prizadetosti.
VDSS Sodba Psp 23/2022 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da se v sodnem postopku presoja dejansko stanje le do trenutka izdaje dokončne upravne odločbe; kasnejše poslabšanje zdravstvenega stanja mora biti predmet novega postopka pred pristojnim organom.
VDSS Sodba Psp 11/2022 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je pri presoji upravičenosti do dodatka ugotovilo, da tožnica zmore samostojno opravljati osnovna življenjska opravila, zato pogoj neogibne potrebe po stalni pomoči druge osebe ni bil izkazan.
VDSS Sodba Psp 39/2022 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Tožnica ni izpolnila pogoja gostote pokojninske dobe za pridobitev pravice do invalidske pokojnine, zato ni upravičena do dodatka za pomoč in postrežbo.
VDSS Sodba Psp 91/2021 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da zavarovanec ni upravičen do dodatka za obdobje, v katerem sicer izpolnjuje pogoj zmanjšane zmožnosti premikanja, vendar še ne izpolnjuje pogoja zaposlitve skladno z delovnimi zmožnostmi.
VDSS Sodba Psp 75/2021 — Višje delovno in socialno sodišče
Pravna podlaga: ZPIZ-2 · 100. člen -
Sodišče je zavrnilo ozko razlago samostojnega hranjenja, pri čemer je izpostavilo, da zmožnost uživanja zgolj tekoče hrane ne zadostuje za izpolnitev kriterija samostojnosti, če je potrebna pomoč pri pripravi hrane za ohranjanje raznovrstne prehrane.
VDSS Sodba Psp 90/2021 — Višje delovno in socialno sodišče
Pravna podlaga: ZPP · 8. člen -
Sodišče je presodilo, da tožnik ni upravičen do dodatka, ker je bilo ugotovljeno, da večino osnovnih življenjskih opravil (oblačenje, kuhanje, nakupovanje) kljub težavam in bolečinam še vedno opravlja samostojno.
VDSS Sodba Psp 31/2021 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presojalo, ali tožnica izpolnjuje kriterije za nezmožnost samostojnega hranjenja kot ene izmed osnovnih življenjskih potreb.
VDSS Sodba Psp 3/2021 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je pri presoji upoštevalo zahtevo po trajnem zdravstvenem stanju, ki onemogoča opravljanje večine osnovnih življenjskih potreb kljub uporabi pripomočkov.
VDSS Sodba Psp 215/2020 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da mora biti ocena zdravstvenega stanja za potrebe dodatka za pomoč in postrežbo utemeljena na celotni medicinski dokumentaciji, vključno z zdravstvenim kartonom, ne le na izbranih diagnozah.
VDSS Sodba Psp 169/2020 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je priznalo višji dodatek od dneva, ko je izvedenec v postopku ugotovil povečano potrebo po pomoči in postrežbi, pri čemer je upoštevalo pravilo o priznanju pravice od dneva nastanka spremembe.
VDSS Sodba Psp 37/2020 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je zavrnilo zahtevek, ker je bilo na podlagi izvedenskega mnenja ugotovljeno, da tožnik s kronično duševno motnjo (shizofrensko psihozo) zmore samostojno zadovoljevati svoje osnovne življenjske potrebe in ne potrebuje nadzora ali postrežbe.
VDSS Sodba Psp 238/2019 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da tožnikove zdravstvene težave ne dosegajo zakonskega praga za priznanje dodatka, saj ni izkazana trajna nezmožnost samostojnega opravljanja osnovnih življenjskih potreb v smislu 101. člena ZPIZ-2.
VDSS Sodba Psp 404/2018 — Višje delovno in socialno sodišče
-
V konkretnem primeru je sodišče presodilo, da tožnica ob izdaji dokončnih upravnih odločb ni izkazala takšne stopnje nezmožnosti za opravljanje osnovnih življenjskih potreb, ki bi utemeljevala priznanje pravice do dodatka za pomoč in postrežbo v višjem znesku.
VDSS Sodba Psp 268/2018 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da uživalec vdovske pokojnine ni upravičen do dodatka za pomoč in postrežbo, če je bil pokojni zakonec vključen v zavarovanje za ožji obseg pravic, kar po 401. členu ZPIZ-2 omejuje obseg pridobljenih pravic.
VDSS Sodba Psp 105/2018 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je zavrnilo zahtevek, ker pri tožniku niso bile podane trajne spremembe v zdravstvenem stanju, ki bi zahtevale stalno pomoč pri vseh osnovnih življenjskih potrebah ali stalno nadzorstvo zaradi psihiatrične bolezni.
VDSS Sodba Psp 34/2018 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Tožnik ni upravičen do sočasnega prejemanja dodatka za pomoč in postrežbo za slepe ter dodatka za pomoč in postrežbo za opravljanje vseh življenjskih opravil, saj gre za izključujoči se pravici.
VDSS Sodba Psp 25/2018 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je kršilo postopek, ker je zavrnilo dokazni predlog za postavitev neodvisnega izvedenca za presojo tožnikove zmožnosti opravljanja osnovnih življenjskih potreb.
VDSS Sklep Psp 50/2018 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj uporaba prirejene žlice ne zadostuje za ugotovitev samostojnega hranjenja, saj pripomoček ne omogoča priprave hrane (npr. razreza) in ne zagotavlja samostojnosti pri vseh vrstah hrane.
VDSS Sodba Psp 49/2018 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je kršilo pravico do izjave, ker ni izvedlo predlaganega dokaza z neodvisnim medicinskim izvedencem, s čimer je tožniku onemogočilo učinkovito obrambo zoper mnenja invalidskih komisij.
VDSS Sklep Psp 248/2017 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da tožnica ni upravičena do dodatka, ker je zmožna samostojnega oblačenja, hranjenja in osebne higiene, pri čemer težave pri težjih fizičnih delih (npr. košnja, kurjenje) ne predstavljajo nujne pomoči pri osnovnih življenjskih potrebah v smislu zakona.
VDSS Sodba Psp 236/2017 — Višje delovno in socialno sodišče
-
V konkretnem primeru je bil tožbeni zahtevek zavrnjen, ker je bilo na podlagi izvedenskega mnenja ugotovljeno, da tožnik večino osnovnih življenjskih opravil še vedno zmore opravljati samostojno.
VDSS Sodba Psp 321/2017 — Višje delovno in socialno sodišče
Pravna podlaga: ZPIZ-2 · 101. člen -
Sodišče je zavrnilo tožbeni zahtevek, ker tožnik v postopku ni uspel dokazati izpolnjevanja zdravstvenih pogojev za pridobitev pravice, pri čemer je sodišče sledilo mnenju izvedenca glede časovnega nastopa potrebne pomoči.
VDSS Sodba Psp 25/2017 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je zavrnilo zahtevek, ker je ugotovilo, da tožnica večino osnovnih življenjskih opravil še zmore opravljati sama, čeprav s težavo in počasneje.
VDSS Sodba Psp 52/2017 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je zavrnilo zahtevek za priznanje dodatka v višjem znesku, ker je ugotovilo, da tožnica kljub zdravstvenim težavam še vedno samostojno opravlja določena osnovna življenjska opravila.
VDSS Sodba Psp 12/2017 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je zavrnilo zahtevek, ker je ugotovilo, da tožnica kljub zdravstvenim težavam (inkontinenca, kila, bolečine) še vedno zmore samostojno opravljati večino osnovnih življenjskih opravil.
VDSS Sodba Psp 600/2016 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je pri presoji upravičenosti do dodatka za pomoč in postrežbo upoštevalo razmerje med obdobjem zavarovanja za širši in ožji obseg pravic, pri čemer je tožnik zaradi pretežnega zavarovanja za ožji obseg pravic izgubil pravico do navedenega dodatka.
VDSS sodba Psp 493/2016 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je zavrnilo zahtevek, ker tožnica zmore osnovne življenjske potrebe opravljati samostojno, potreba po občasnem nadzoru pri jemanju zdravil pa ne dosega zakonskega praga za priznanje dodatka.
VDSS sodba Psp 309/2016 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Pojem samostojnega hranjenja v okviru pravice do dodatka za pomoč in postrežbo pomeni zgolj zmožnost osebe, da z rokami izvaja usklajena dejanja s postreženo hrano in jo vnese v usta; ne zajema pa nabave, priprave hrane ali pospravljanja po obedu.
VDSS sodba Psp 142/2016 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je zavrnilo zahtevek, ker je ugotovilo, da tožnica kljub demenci v času odločanja še ni potrebovala stalnega nadzorstva in je zmogla samostojno skrbeti za osnovne življenjske potrebe.
VDSS sodba Psp 27/2016 — Višje delovno in socialno sodišče
Pravna podlaga: ZPIZ-2 · 101. člen -
Sodišče je ugotovilo, da tožniku do dodatka za pomoč in postrežbo pravica ni prenehala, ker razlog za izredno odpoved ni bil v njegovi krivdi, temveč v nesoglasju glede plačila za delo.
VDSS sodba Psp 615/2015 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da zmožnost gibanja le na ravnem terenu in le na kratkih razdaljah ne zadostuje za ugotovitev samostojnega gibanja, če oseba na neravnem terenu potrebuje pomoč druge osebe.
VDSS sodba Psp 653/2015 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da se dodatek za tujo pomoč ne sme odšteti od odškodnine za izgubljeni zaslužek, ker se ti dve obliki škode medsebojno ne prekrivata.
VSL sodba II Cp 2628/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 175. člen -
Sodišče je razjasnilo, da upokojenec, ki postane slaboviden, ni avtomatično upravičen do dodatka za pomoč in postrežbo zgolj na podlagi statusa slabovidnosti, temveč mora izkazati dejansko potrebo po pomoči pri osnovnih življenjskih opravilih.
VSRS sodba VIII Ips 300/2015 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da je tožnik upravičen do dodatka, ker zaradi zdravstvenega stanja ne more samostojno opravljati večine osnovnih življenjskih potreb, vključno z oblačenjem, slačenjem, obuvanjem, gibanjem izven stanovanja in fiziološkimi potrebami.
VDSS sodba Psp 596/2015 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je dopustilo revizijo glede vprašanja, ali lahko pravico do dodatka za pomoč in postrežbo pridobi oseba, ki je slabovidna postala šele po upokojitvi.
VSRS sklep VIII DoR 63/2015 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da tožnik ni upravičen do dodatka, ker je kljub invalidnosti ohranil sposobnost samostojnega hranjenja, oblačenja, gibanja in skrbi za osebno higieno.
VDSS sodba Psp 274/2015 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Tožnik je bil samostojno pokreten in sposoben skrbeti za večino življenjskih potreb, pomoč je potreboval le pri fizioloških potrebah, zato do dodatka ni bil upravičen.
VDSS sodba Psp 584/2014 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je v tej zadevi korigiralo znesek dodatka za najtežje upravičence na podlagi veljavnih sklepov o uskladitvi transferjev za obdobje od 1. 7. 2012 dalje.
VDSS sodba Psp 603/2014 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da tožnik ni upravičen do dodatka za vse osnovne življenjske potrebe, ker je zmožen opravljati večino nalog samostojno, čeprav z uporabo pripomočkov in s težavami pri določenih opravilih, kot je razrez hrane.
VDSS sodba Psp 532/2014 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da nezmožnost odtipkavanja kod, branja zneskov na položnicah in čiščenja solate ne predstavlja nezmožnosti opravljanja osnovnih življenjskih potreb v smislu 101. člena ZPIZ-2.
VDSS sodba in sklep Psp 482/2014 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da se pravica do dodatka prizna šele z datumom, ko je bila potreba po pomoči objektivizirano dokazana, ne glede na zatrjevanja stranke o stanju pred tem datumom.
VDSS sodba Psp 467/2014 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Tožnica ni upravičena do dodatka, ker kljub uporabi ortopedskih pripomočkov večino osnovnih življenjskih opravil, kot so hranjenje, oblačenje in gibanje, opravlja samostojno.
VDSS sodba Psp 371/2014 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da tožnikove težave z uporabo ortopedskega pripomočka (proteze) in opravljanjem vsakodnevnih opravil niso dosegle zakonskega standarda trajno spremenjenega zdravstvenega stanja, ki bi narekoval nujno stalno pomoč druge osebe.
VDSS sodba Psp 458/2014 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Tožnik ni upravičen do dodatka, ker je bilo ugotovljeno, da se lahko samostojno giblje, hrani, oblači, skrbi za higieno in opravlja nujna življenjska opravila brez pomoči druge osebe.
VDSS sodba Psp 243/2014 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je razveljavilo sodbo, ker prvostopenjsko sodišče ni vsebinsko preizkusilo, katere konkretne osnovne življenjske potrebe tožnik ne zmore zadovoljevati, in ni podalo dokazne ocene mnenj izvedenskih komisij.
VDSS sklep Psp 200/2014 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Tožbeni zahtevek je bil zavrnjen, ker je bilo ugotovljeno, da tožnik v pravno relevantnem obdobju ni potreboval stalne pomoči in postrežbe, saj je večino opravil zmogel opraviti sam ob minimalni pomoči tretje osebe.
VDSS sodba Psp 194/2014 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je v konkretnem primeru presojalo upravičenost do izplačila zaostalih zneskov dodatka za obdobje, v katerem je bila tožnici priznana pravica do pomoči za opravljanje večine življenjskih opravil.
VDSS sodba Psp 185/2014 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Tožnik pravice ni pridobil, ker je bilo ugotovljeno, da lahko večino osnovnih življenjskih potreb opravlja samostojno.
VDSS sodba Psp 12/2014 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj zmanjšana zmožnost premikanja za 70 % ne zadošča za priznanje pravice po 1. odstavku 139. člena ZPIZ-1, če zavarovanec določene osnovne življenjske potrebe še zmore opravljati samostojno, četudi z večjimi napori.
VDSS sodba Psp 50/2014 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da zavarovanec ni upravičen do višjega zneska dodatka, če se lahko samostojno hrani, saj to pomeni, da ne potrebuje nujne pomoči za opravljanje vseh osnovnih življenjskih potreb v smislu zakonske definicije.
VDSS sodba Psp 492/2013 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da omejitev pravice do dodatka za tiste, ki so bili v zavarovanju za ožji obseg, ni v nasprotju z Ustavo RS.
VDSS sodba Psp 218/2013 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je potrdilo, da invalidu I. kategorije pravica do dodatka za pomoč in postrežbo pripada od dneva prenehanja obveznega zavarovanja, ko je dejansko pričel uživati invalidsko pokojnino.
VDSS sodba in sklep Psp 132/2013 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je pri spremembi zdravstvenega stanja, ki je privedla do povečane potrebe po pomoči, določilo datum začetka izplačila višjega zneska dodatka na prvi dan meseca po nastanku te spremembe.
VDSS sodba Psp 13/2013 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je razsodilo, da se pravica do dodatka za pomoč in postrežbo ne more priznati z dnem nastanka I. kategorije invalidnosti, temveč šele od pričetka uživanja invalidske pokojnine dalje, ko so izpolnjeni vsi pogoji za pridobitev te pravice.
VDSS sodba Psp 4/2013 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je postopek ustavilo, ker dediči niso mogli vstopiti v pravdo za uveljavitev pravice do dodatka za pomoč in postrežbo po pokojnem zavarovancu.
VDSS sklep Psp 442/2012 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da tožnica ni upravičena do dodatka za opravljanje vseh življenjskih potreb, ker je zmožna samostojnega hranjenja, če ji je hrana ustrezno pripravljena.
VDSS sodba Psp 312/2012 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da nezmožnost samostojnega razrezanja že pripravljene hrane pomeni nezmožnost samostojnega hranjenja, kar utemeljuje priznanje pravice do dodatka za pomoč in postrežbo.
VDSS sodba Psp 264/2012 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je zavrnilo zahtevek za izplačilo dodatka za obdobje pred zakonsko določenim rokom šestih mesecev pred vložitvijo zahteve, kljub zatrjevanemu dejanskemu stanju nezmožnosti za samostojno življenje v preteklosti.
VDSS sodba Psp 219/2012 — Višje delovno in socialno sodišče
Pravna podlaga: ZPIZ-1 · 169. člen -
V konkretnem primeru je bil zahtevek zavrnjen, ker je bilo ugotovljeno, da tožnica večino osnovnih življenjskih opravil še vedno opravlja samostojno.
VDSS sodba Pdp 54/2012 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da potreba po redni menjavi urinskega katetra sama po sebi ne predstavlja okoliščine, ki bi utemeljevala priznanje dodatka za najtežje prizadete upravičence.
VDSS sodba Psp 24/2012 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da se pravica do dodatka prizna od dneva nastanka zdravstvenega stanja, ki zahteva pomoč, ne glede na to, da se je oseba v tem času še zdravila v okviru rehabilitacije.
VDSS sodba Psp 397/2011 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je potrdilo, da je aktivni zavarovanec s paraplegijo upravičen do dodatka za pomoč in postrežbo od trenutka nastanka invalidnosti, ne glede na to, da še ni postal uživalec pokojnine.
VDSS sodba Psp 345/2011 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da je tožnica zaradi psihične prizadetosti (demence), ki zahteva stalen nadzor, upravičena do dodatka za pomoč in postrežbo.
VDSS sodba Psp 330/2011 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da tožnica v času odločanja ni izkazala potrebe po stalnem nadzorstvu, ki bi utemeljevala priznanje dodatka, vendar ima možnost ponovne vloge ob morebitnem poslabšanju stanja.
VDSS sodba Psp 289/2011 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da zmožnost samostojnega hranjenja (tudi če gre za omejen obseg) izključuje status najtežje prizadetega upravičenca, ne glede na prisotnost drugih bolezenskih stanj, kot je demenca.
VDSS sodba Psp 271/2011 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je razveljavilo sodbo, ker ugotovitev o potrebi po vzpodbudi in nadzoru ni zadostna podlaga za priznanje dodatka v najvišjem znesku, če ni izkazana popolna nezmožnost samostojnega hranjenja.
VDSS sklep Psp 239/2011 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je pri presoji pogojev za priznanje dodatka ugotovilo, da tožnica kljub telesnim okvaram spodnjih okončin in hrbtenice samostojno opravlja fiziološke potrebe, se hrani in giblje s pripomočki, zato pogoj neogibne pomoči druge osebe ni izpolnjen.
VDSS sodba Psp 130/2011 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Tožnik je bil upravičen do dodatka za pomoč in postrežbo le v sorazmernem delu, ker je v Sloveniji dopolnil le 88,19 % pokojninske dobe in pokojnino prejemal po mednarodnih sporazumih.
VDSS sodba Psp 177/2011 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da nezmožnost samostojnega razrezovanja hrane predstavlja takšno stopnjo nesamostojnosti pri hranjenju, ki utemeljuje pravico do dodatka za pomoč in postrežbo za opravljanje vseh osnovnih življenjskih potreb.
VDSS sodba Psp 132/2011 — Višje delovno in socialno sodišče
Pravna podlaga: ZPIZ-1 · 139. člen -
Tožnik ni izpolnjeval osnovnega pogoja za pridobitev dodatka, saj ni bil uživalec nobene od zakonsko določenih vrst pokojnin, čeprav je izkazoval težko zdravstveno in socialno stanje.
VDSS sodba Psp 128/2011 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je zavrnilo zahtevek, ker je ugotovilo, da tožnik (invalid paraplegik) kljub potrebni pomoči pri večini funkcij še vedno samostojno opravlja hranjenje in umivanje obraza.
VDSS sodba Psp 71/2011 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je štelo pogoj strokovne pomoči za izpolnjenega, ker je tožnikovo zdravstveno nego (hranjenje preko sonde) prevzela in se zanjo priučila njegova žena.
VDSS sodba Psp 548/2010 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da tožnik, ki potrebuje 24-urni nadzor svojcev, a ne tudi obvezne strokovne zdravstvene nege, ni upravičen do dodatka za najtežje prizadete upravičence.
VDSS sodba Psp 547/2010 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je potrdilo, da tožnik ni upravičen do dodatka, ker nima stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji, čeprav je uživalec invalidske pokojnine.
VDSS sodba Psp 245/2010 — Višje delovno in socialno sodišče
-
V obravnavanem primeru tožnica, ki je invalidsko upokojena, ni upravičena do dodatka, ker je kljub nepokretnosti še zmožna samostojno opravljati večino osnovnih življenjskih potreb.
VDSS sodba Psp 179/2010 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je razveljavilo sodbo, ker ni izvedlo predlaganega dokaza z izvedencem medicinske stroke za ugotovitev dejanskega zdravstvenega stanja psihiatričnega bolnika, ki je odločilno za razvrstitev v ustrezni razred dodatka.
VDSS sklep Psp 158/2010 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je potrdilo ukinitev dodatka, ker invalid ni izkazal potrebe po pomoči za opravljanje večine osnovnih življenjskih potreb, pri čemer je bila ukinitev pravice izvedena z učinkom za naprej.
Sodba X Ips 1313/2006 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da občasna pomoč patronažne sestre pri prevezovanju ran (2-3 krat tedensko) ne predstavlja stalne strokovne pomoči, ki bi utemeljevala dodatek za najtežje prizadete upravičence.
VDSS sodba Psp 655/2009 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da zmožnost hranjenja le ob pogoju, da je hrana vnaprej pripravljena (narezana) in da oseba ni v stanju psihične nestabilnosti, ne zadostuje za ugotovitev samostojne zmožnosti hranjenja.
VDSS sodba in sklep Psp 627/2008 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da tožnik ne izpolnjuje pogojev za dodatek, ker je zmožen samostojnega hranjenja, oblačenja in skrbi za osebno higieno, kljub svoji invalidnosti.
Sklep Dsp 99/2008 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je potrdilo, da pogoj stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji predstavlja zakonito omejitev za pridobitev dodatka za pomoč in postrežbo.
Sklep Dsp 29/2008 — Vrhovno sodišče
-
V sodnem postopku se upravičenost do dodatka presoja po stanju v času izdaje dokončne odločbe tožene stranke, zato kasnejšega poslabšanja zdravstvenega stanja ni mogoče upoštevati.
VDS sodba Psp 700/2004 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj status paraplegika ali 100-odstotna invalidnost ne pomenita avtomatične upravičenosti do najvišje stopnje dodatka, če upravičenec še vedno zmore opravljati določene osnovne življenjske potrebe.
VDS sodba Psp 210/2002 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da hospitalizacija ne odloča o začetku pravice, saj je odločilen trenutek nastanka zdravstvenega stanja, ki zahteva tujo pomoč, ne glede na to, ali je bila oskrba v tem času zagotovljena v okviru bolnišnične nege.
VDS sodba Psp 23/2003 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Tožnik nima pravice do dodatka za pomoč in postrežbo, ker samostojno opravlja vse življenjske funkcije.
Sodba I Up 199/99 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je potrdilo, da je za priznanje dodatka ključna izguba realitetne kontrole in nezmožnost zadovoljevanja osnovnih življenjskih potreb zaradi kronične psihiatrične bolezni.
VDSS sodba Psp 61/2000 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da tožnik z ostrino vida 0,16 ne dosega kriterija za slepo osebo, ki je določen za pridobitev dodatka za pomoč in postrežbo.
VDS sodba Psp 113/99 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da zgolj nezmožnost obuvanja in sezuvanja ob siceršnji samostojnosti pri ostalih življenjskih opravilih ne zadostuje za pridobitev pravice do dodatka za pomoč in postrežbo.
VDSS sodba Psp 59/2000 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da tožnik, ki ima težave le pri oblačenju, obuvanju in negi nohtov na nogah, ostale osnovne življenjske potrebe pa lahko opravlja sam, ni upravičen do dodatka za pomoč in postrežbo.
VDSS sodba Psp 224/99 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da je pravni standard 'večina osnovnih življenjskih potreb' treba razlagati širše, tako da vključuje tudi nezmožnost zapuščanja stanovanja in oslabelost, ki zahteva preležanje pretežnega dela dneva v postelji.
Sodba VIII Ips 9/2000 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odločanju upoštevalo, da se je tožnica med rehabilitacijo privadila uporabljati levo roko za prehranjevanje, kar ji omogoča samostojnejše opravljanje življenjskih potreb v primerjavi s popolno odvisnostjo od pomoči.
VDS sodba Psp 183/98 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da tožnik do dodatka ni upravičen, ker lahko še vedno samostojno opravlja večino osnovnih življenjskih potreb.
VDS Sodba Psp 182/99 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo razlikovanje med obsegom pravice do dodatka glede na to, ali je zavarovanec zmožen opraviti vsaj eno od naštetih osnovnih življenjskih aktivnosti.
VDS sodba Psp 29/98 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je pri presoji upravičenosti do dodatka upoštevalo skladni mnenji invalidskih komisij, da tožnik kljub težavam z vidom še vedno zmore samostojno opravljati osnovne življenjske potrebe.
VDS Sodba Psp 207/95 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da tožeča stranka ni izpolnila pogojev za pridobitev dodatka, saj je bilo na podlagi medicinske dokumentacije ugotovljeno, da še vedno zmore samostojno zadovoljevati svoje osnovne življenjske potrebe.
VDS Sodba Psp 223/95 — Višje delovno in socialno sodišče