dodatek za pomoč in postrežbo vojnega invalida
Sentenca
Pravica do dodatka za pomoč in postrežbo se presoja na podlagi celovite invalidnosti vojnega invalida, ne glede na njen izvor, če je stalna pomoč in postrežba neogibno potrebna za opravljanje osnovnih življenjskih potreb ali stalno nadzorstvo (22. člen ZVojI). Stopnja dodatka se določi glede na obseg potrebne pomoči: I. stopnja je namenjena invalidom, ki potrebujejo pomoč za vse osnovne življenjske potrebe, so slepi ali nepokretni, II. stopnja pa tistim, ki pomoč potrebujejo za večino osnovnih potreb ali so težji psihiatrični bolniki (23. člen ZVojI). Višina dodatka je odvisna od tega, ali je potreba po pomoči izključno ali pretežno posledica vojne invalidnosti ali drugih vzrokov (25. člen ZVojI).
Iz posameznih sodb
-
V obravnavanem primeru tožnik ni bil upravičen do dodatka na podlagi vojne invalidnosti, ker je bilo ugotovljeno, da potrebuje pomoč izključno zaradi bolezni, ki niso bile priznane kot posledica vojne invalidnosti.
sodba I U 1066/2012 — Upravno sodišče
-
Sodišče je potrdilo, da se pri presoji upravičenosti do dodatka upošteva celotno zdravstveno stanje invalida, vključno z okvarami, ki niso vojnega izvora.
Sodba I Up 39/2002 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da je pri presoji upravičenosti bistveno ugotoviti, ali je pomoč in postrežba potrebna po obeh osnovah (vojna invalidnost in druga invalidnost), zlasti kadar je vojna invalidnost priznana zaradi okvare, ki se prekriva z drugimi zdravstvenimi stanji.
Sklep I Up 23/99 — Vrhovno sodišče