dodatek za stalnost
Sentenca
Dodatek za stalnost je prejemek, do katerega je upravičen javni uslužbenec na podlagi trajanja delovne dobe, opravljene na določenih dolžnostih. Pri presoji upravičenosti do dodatka in njegove višine se upošteva dejansko opravljanje dela na vojaških dolžnostih, pri čemer je odločilna vsebina dela, statusna podrejenost in narava opravljenih nalog, ne glede na formalno poimenovanje delovnega mesta v preteklih obdobjih (5. člen ZObr, 132. člen ZOZ).
- Zakon o finančni upravi (ZFU)
- Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS)
- Zakon o carinski službi (ZCS-1)
- Obligacijski zakonik (OZ)
- Zakon o carinski službi (ZCS)
- Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (ZVNDN)
- Zakon o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1)
- Kolektivna pogodba za javni sektor (KPJS)
- Zakon o kolektivnih pogodbah (ZKolP)
- Razlaga Kolektivne pogodbe za javni sektor (KPJS)
- Splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti (Splošna kolektivna pogodba za go…)
- Ustavni zakon za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (UZITUL)
- Zakon o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja (ZTPDR)
- Splošna kolektivna pogodba za gospodarstvo (SKPG)
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je priznalo pravico do dodatka za stalnost na podlagi neprekinjene delovne dobe od leta 1986, kljub temu da je toženka dodatek uvedla šele leta 2005 in da prejšnji delodajalci niso bili njeni pravni nasledniki.
VDSS Sodba Pdp 477/2024 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da ZSPJS s svojo uveljavitvijo razveljavlja določbe področnih zakonov glede višine dodatka za stalnost, zato določitev višine tega dodatka v KPJS ni v nasprotju z načelom ugodnejšega urejanja pravic iz 4. člena ZKolP.
VDSS Sodba Pdp 377/2017 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da se pravica do dodatka za stalnost presoja glede na dejansko opravljanje zahtevnejših nalog nadzora ali nalog na terenu, kar izključuje uslužbence, ki teh nalog ne opravljajo.
VDSS Sodba Pdp 396/2017 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je razsodilo, da se določbe o dodatku za stalnost iz nekdanjega zakona o carinski službi (ZCS-1) v okviru združitve organov v FURS uporabljajo enotno za vse javne uslužbence, ne glede na to, ali so bili predhodno zaposleni na carinski ali davčni upravi.
VDSS sodba Pdp 426/2016 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da je tožnik upravičen do dodatka, čeprav v aktu o sistemizaciji pogoj opravljanja operativnih nalog za inšpektorja ni bil izrecno določen, saj je dejansko izpolnjeval pogoj 10-letnega opravljanja operativnih nalog v Civilni zaščiti.
VDSS sodba in sklep Pdp 345/2014 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je pri presoji upoštevanja obdobja v JLA kot vojaške dolžnosti izpostavilo elemente, kot so opravljanje dela v uniformi, podrejenost poveljstvu ter delo z orožjem in strelivom na območjih z omejenim dostopom.
VDSS sodba Pdp 247/2010 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da se po prevedbi plač (1. 8. 2008) višina dodatka za stalnost za vojake spremeni iz 0,5 % na 0,33 % osnovne plače za vsako izpolnjeno leto dela na vojaški dolžnosti.
VDSS sodba in sklep Pdp 1612/2008 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je priznalo upravičenost do dodatka za stalnost ob upoštevanju prehodnega obdobja spremembe višine odstotka (0,5 % do 31. 7. 2008 in 0,33 % od 1. 8. 2008 dalje) za vojake, vključno z upoštevanjem dobe v JLA.
VDSS sodba Pdp 247/2009 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je priznalo vštetje obdobja službe v JLA v delovno dobo za odmero dodatka za stalnost tožniku, ki je na poziv Predsedstva RS prostovoljno prestopil v Teritorialno obrambo.
Sodba VIII Ips 171/2005 — Vrhovno sodišče