dodelitev otrok v varstvo in vzgojo
Sentenca
Pri odločanju o dodelitvi otroka v varstvo in vzgojo enemu od staršev je primarno vodilo načelo otrokove največje koristi. Sodišče mora presoditi vse okoliščine, ki zagotavljajo otrokovo celostno korist, vključno z njegovimi potrebami, sposobnostmi staršev za skrb ter kontinuiteto otrokovega življenjskega okolja (105. člen ZZZDR). Odločitev mora temeljiti na objektivni presoji, kateri izmed staršev bo v večji meri zagotovil otrokovo zdravje, vzgojo, izobraževanje in čustveni razvoj.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče ni moglo odločiti o skupnem varstvu in vzgoji, ker je tožnik umaknil soglasje, ki ga je predhodno podal v sodni poravnavi.
VSL Sodba IV Cp 1085/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri dodelitvi otrok v varstvo in vzgojo upoštevalo načelo kontinuitete, saj je bila babica po materini strani že predhodno vključena v varstvo in vzgojo deklet.
VSL Sodba IV Cp 340/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je izpostavilo nujnost preučitve posledic in vpliva ločitve sorojencev pri odločanju o dodelitvi otrok v varstvo in vzgojo.
VSC sodba in sklep Cp 472/2016 — Višje sodišče v Celju
Pravna podlaga: ZZZDR · 78. člen -
Sodišče je pri dodelitvi otrok v varstvo in vzgojo materi utemeljilo svojo odločitev na podlagi celovite dokazne ocene, ki je vključevala poročila institucij in mnenja izvedencev glede očitkov o nasilju v družini.
VSL sodba IV Cp 123/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo materialno pravo, ker ni pridobilo strokovne ocene o vplivu ločitve sorojencev in ni upoštevalo pomena njune dolgoletne skupne vpetosti v okolje.
VSL sklep IV Cp 1820/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: ZZZDR · 78. člen -
Sodišče je poudarilo, da način, kako sta starša skrbela za otroke do izdaje sodbe, ni odločilen za določitev obveznosti v prihodnje, če to ne vpliva na presojo trenutne primernosti starša.
VSL sodba IV Cp 2046/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Revidentka je izpodbijala odločitev o dodelitvi otrok z argumentom, da mlajši otroci bolj potrebujejo mater in da je spol otroka odločilen za njegovo identiteto, kar je sodišče zavrnilo kot neutemeljeno v okviru proste presoje dokazov o koristi otrok.
Sodba II Ips 448/2002 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je zavrnilo revizijsko navedbo, da bi bila dodelitev otrok očetu utemeljena zgolj zaradi možnosti brezplačnega varstva, saj je bila mati tista, ki je otroke vseskozi vzgajala.
Sodba II Ips 359/98 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da pri presoji otrokovega mnenja ni dopustno zamenjati otrokove volje z objektivnim optimalnim interesom, ki ga definira sodišče ali tretje osebe.
Sodba II Ips 302/97 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da dejstvo, da mati z otrokoma živi v sosednji državi, ne predstavlja ovire za dodelitev otrok v njeno varstvo in vzgojo, saj je bila takšna odločitev ocenjena kot optimalna za otroka.
Sodba II Ips 64/97 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je kot negativni element pri presoji starševske skrbi upoštevalo tožnikovo samovoljno ravnanje, ko otrok po obiskih ni vrnil materi, s čimer je onemogočil njune stike.
Sodba II Ips 377/95 — Vrhovno sodišče