dodelitev otroka v varstvo in vzgojo
Sentenca
Osnovno merilo pri odločanju o dodelitvi otroka v varstvo in vzgojo, vključno z začasno odredbo, je korist otroka. Odločitev mora biti podrejena izključno otrokovim potrebam in pravicam, ne pa interesom staršev ali trenutnim konfliktom med njima (105., 106. člen ZZZDR). Dejstvo, da eden od staršev neupravičeno onemogoča stike otroka z drugim roditeljem, predstavlja pomembno okoliščino, ki kaže na nespoštovanje otrokove koristi in lahko predstavlja utemeljen razlog za spremembo odločitve o dodelitvi otroka.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je kot odločilno za dodelitev otroka materi štelo očetovo ravnanje, ki je otroka spravljalo v čustveno stisko in dokazovalo pomanjkljive starševske kapacitete.
VSL Sklep IV Cp 943/2024 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je materi dodelilo varstvo in vzgojo deklice, ker je ocenilo, da je bolj kritična do konfliktov, otroka ne vpleta vanje in ima do otroka več empatije.
VSL Sodba IV Cp 1287/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je kot odločilne dejavnike za dodelitev otroka materi prepoznalo njeno sposobnost postavljanja meja, čustveno toplino in vživljanje v otrokove potrebe v okviru stabilne družinske skupnosti.
VSL Sodba IV Cp 865/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je materi zaupalo otroka v varstvo in vzgojo, ker je izkazala večje starševske kapacitete in se prostovoljno vključila v psihološko pomoč za krepitev vzgojnih sposobnosti.
VSL Sodba IV Cp 82/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v tej zadevi poudarilo potrebo po angažiranju izvedenca v primerih, ko poročila pristojnih organov ne zadostujejo za razjasnitev otrokovega odklanjanja stikov s staršem.
VSC Sodba in sklep Cp 368/2018 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je pri dodelitvi otrok materi upoštevalo mnenje CSD o pomenu ohranitve sorojeniške vezi in dolgoročni koristi otrok, pri čemer želja enega od otrok po bivanju pri očetu ni prevladala nad celostno oceno koristi.
VSL Sodba IV Cp 1794/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: ZPP · 421. člen -
Sodišče je upoštevalo željo 14-letnega otroka, ki je že dejansko živel pri materi, in razveljavilo prejšnjo začasno odredbo o dodelitvi otroka očetu.
VSM sklep III Cp 258/2017 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je pri dodelitvi otroka v varstvo in vzgojo upoštevalo njegovo nizko starost (nepolno leto dni) in s tem povezano primarno navezanost na mater ter mnenje centra za socialno delo.
VSL sodba IV Cp 3439/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je upoštevalo voljo 16-letne hčere, saj je bila sposobna izraziti svojo pravo voljo, njena želja pa ni bila v nasprotju z njenimi objektivnimi koristmi.
VSL sodba IV Cp 239/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri dodelitvi otroka materi zavrnilo očetove pritožbene navedbe o njenih negativnih lastnostih, saj te niso izkazale nevarnosti za otrokovo korist.
VSM sodba III Cp 103/2014 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je poudarilo, da se mnenje otroka ne presoja izolirano, temveč v kontekstu zagotavljanja njegovega uspešnega razvoja.
VSL sklep IV Cp 1099/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da procesna pravila v postopkih o dodelitvi otrok ne smejo biti ovira za celovito ugotavljanje otrokove koristi, tudi če to zahteva odstopanje od običajne togosti postopkovnih pravil.
VSL sodba IV Cp 1815/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da ravnanje roditelja, ki preprečuje stike otroka z drugim roditeljem, neposredno nasprotuje otrokovi koristi in zmanjšuje primernost tega roditelja za opravljanje vzgoje in varstva.
VSL sklep IV Cp 4805/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da otroka ni dopustno dodeliti drugemu roditelju zgolj zaradi sanacije odpora, ki ga je povzročil roditelj, pri katerem otrok živi, če bi to nasprotovalo otrokovi jasno izraženi želji in koristi.
VSL sodba in sklep IV Cp 1703/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v konkretnem primeru sledilo želji štirinajstletnega dečka po dodelitvi očetu, saj je bila ta v skladu z njegovo največjo koristjo.
VSL sodba IV Cp 697/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v konkretnem primeru na podlagi izvedenskega mnenja presodilo, da je za koristi otrok najprimernejša dodelitev v varstvo in vzgojo materi.
VSL sodba IV Cp 2496/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri dodelitvi otroka očetu upoštevalo dejstvo, da je mati vztrajno preprečevala otrokove stike z očetom, medtem ko je oče izkazal pripravljenost omogočati stike z materjo in je otrok nanj čustveno navezan.
VSL sodba in sklep IV Cp 3486/2005 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri odločitvi upoštevalo nasprotujoče si zahteve staršev ter mnenje procesno sposobnega mladoletnega otroka.
VSL sodba in sklep IV Cp 1576/2005 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče prve stopnje je razveljavilo odločitev o varstvu in vzgoji, ker sodišče ni ugotavljalo želja otrok glede tega, pri katerem od staršev želita živeti.
VSL sklep II Cp 1868/94 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri dodelitvi otroka materi upoštevalo njeno večjo emocionalno adekvatnost in razvojno fazo otroka, kljub očetovi zmožnosti zagotavljanja boljših materialnih pogojev.
Sodba II Ips 600/2004 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da odločitev o dodelitvi otroka ne temelji na primerjalni oceni moralne vrednosti staršev, temveč na konkretni presoji, katero okolje je za otroka v danem trenutku bolj koristno.
VSC sodba Cp 1098/2004 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je pri dodelitvi otroka materi upoštevalo poročila centra za socialno delo in izvedensko mnenje, pri čemer je zavrnilo očitke o pristranskosti strokovnih delavcev.
Sodba II Ips 145/2002 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je razveljavilo odločitev o dodelitvi otroka v varstvo in vzgojo ter preživnini, ker je otrok po izdaji sodbe prve stopnje postal polnoleten, s čimer je predmet spora postal brezpredmeten.
VSK sklep I Cp 1057/2001 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je pri dodelitvi otrok upoštevalo dejansko stanje glede bivanja otrok in njihovo povezanost s staršema, pri čemer je razdelilo varstvo in vzgojo med oba starša.
VSL sodba I Cp 714/2001 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: ZZZDR · 78. člen -
Sodišče je pri skoraj petnajstletni hčeri poudarilo, da mora biti odstop od njene želje utemeljen z zelo pomembnimi razlogi.
VSL sodba in sklep I Cp 680/2001 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je potrdilo svojo pristojnost za odločanje o varstvu in vzgoji otrok tudi v primerih, ko starša nista poročena, ne glede na takratno normativno neusklajenost ZZZDR z odločbami Ustavnega sodišča.
VSL sklep I Cp 233/2001 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri dodelitvi otrok v varstvo in vzgojo očetu upoštevalo tako otrokove subjektivne želje kot tudi objektivne koristi, pri čemer je zavrnilo potrebo po postavitvi izvedenca kliničnega psihologa, ker je bilo mnenje otrok dovolj jasno izraženo v neposrednem razgovoru.
VSL sodba I Cp 1585/2001 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je kot odločilno štelo ohranitev obstoječega okolja in vzpostavljene prakse vzajemnega starševstva, kjer se starša dogovarjata o vzgoji, saj bi dodelitev drugemu staršu pomenila nepredvidljivo spremembo.
Sodba I Up 427/2000 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je razveljavilo sodbo, ker je odločalo na podlagi zastarelih podatkov o otrokovih življenjskih razmerah in pri tem ni upoštevalo otrokovega razvoja ter njegove navezanosti na očeta, pri katerem je otrok dejansko živel več let.
Sklep II Ips 455/2000 — Vrhovno sodišče
-
V obravnavanem primeru je pritožnik izpostavljal pomen kontinuitete bivalnega okolja, v katerem je otrok preživel daljše obdobje, in opozarjal na potencialno travmatične posledice selitve.
VSL sodba I Cp 1036/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri dodelitvi upoštevalo dejstvo, da otroka že živita ločeno, zato je odločilo, da hčerka ostane pri materi v znanem šolskem okolju, sin pa pri očetu.
Sodba in sklep II Ips 230/2000 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri presoji stabilnosti in odgovornosti staršev upoštevalo strokovna mnenja Centra za socialno delo in Mentalno higienskega oddelka zdravstvenega doma.
VSL sodba II Cp 582/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da je predlog starša za dodelitev otroka neutemeljen, ker je starš izkazal pomanjkljive vzgojne prijeme s privilegiranjem enega otroka in odklanjanjem drugega.
Sodba II Ips 70/2000 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je dolžno pretehtati otrokovo željo v luči dejanskih razmerij skrbi za otroka in strokovnih mnenj, pri čemer mora odločitev o dodelitvi ustrezno obrazložiti.
VSK sodba Cp 1315/99 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je razveljavilo prvostopno sodbo zaradi pomanjkanja razlogov o odločilnih dejstvih glede otrokove koristi, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
VSM sklep Cp 2194/99 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je pri odločitvi upoštevalo potrebo mlajše deklice po pozitivni identifikaciji z materinim likom in negativno prognozo glede očetove sposobnosti, da to vlogo v celoti zagotovi.
Sodba II Ips 108/98 — Vrhovno sodišče
-
V obravnavanem primeru je bila dodelitev otroka materi potrjena na podlagi ugotovitve, da otrok živi v urejenih razmerah, je na mater močno navezan in da mati ustrezno skrbi za njegovo vzgojo in varstvo.
Sodba U 1009/94-7 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je v tej zadevi presojalo pravilnost upoštevanja izvedenskega mnenja v zvezi z ugotavljanjem starševske sposobnosti očeta, pri čemer je poudarilo, da je treba mnenje presojati kot celoto.
Sodba U 117/94-5 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče ne sme dati absolutne prednosti otrokovi želji, ne da bi jo presodilo v povezavi z otrokovo zrelostjo, starostjo in splošno koristjo otroka.
Sklep II Ips 968/94 — Vrhovno sodišče
-
Organ je pri odločitvi upošteval materino sprejemljivost za sodelovanje in strokovno vodenje pri vzgoji in oskrbi otroka kot ključni element za zagotovitev otrokove koristi.
Sodba U 383/93-10 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da diagnoza bolezni, ki jo je mati prebolela, ni v zvezi z njeno sposobnostjo za izvrševanje roditeljske pravice in oskrbo mladoletne hčerke.
Sodba U 1362/94-11 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da je dodelitev očetu utemeljena, kadar materino ravnanje onemogoča vzpostavitev stikov otroka z očetom, kar ogroža otrokovo pravico do ohranitve čustvene povezanosti z obema staršema.
Sodba U 613/93-9 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je potrdilo odločitev o dodelitvi otroka materi, ker niso bili izkazani utemeljeni razlogi za njeno nesposobnost za vzgojo, hkrati pa so bile upoštevane strokovne ugotovitve o pomenu materine vloge v otrokovih zgodnjih letih.
Sodba U 1073/92-6 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da otrokovo mnenje ni zgolj dopolnilo k objektivni presoji sodišča, temveč samostojen element, ki ga je treba upoštevati, tudi če ni v popolnem sozvočju zgolj z objektivno oceno otrokovih koristi.
Sodba II Ips 462/93 — Vrhovno sodišče