dogovor o skupni gradnji
Sentenca
Dogovor o skupni gradnji je pravni temelj za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini, za katerega ni predpisana posebna oblika. Njegov obstoj se lahko ugotavlja tudi na podlagi konkludentnih dejanj, načina življenja, dela, pridobivanja sredstev ter medsebojnih odnosov med strankami. Pri presoji deležev na skupnem premoženju mora sodišče ugotoviti vrednost vloženih sredstev vseh udeležencev v novo stvar, praviloma s pomočjo izvedenca gradbene stroke.
- Zakon o pravdnem postopku (ZPP)
- Zakon o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (ZTLR)
- Obligacijski zakonik (OZ)
- Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR)
- Stvarnopravni zakonik (SPZ)
- Ustava Republike Slovenije (URS)
- Zakon o mednarodnem zasebnem pravu in postopku (ZMZPP)
- Zakon o evidentiranju nepremičnin (ZEN)
- Pravilnik o urejanju mej ter spreminjanju in evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru (Pravilnik o urejanju mej ter spr…)
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je potrdilo, da je zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižne listine utemeljen, če je bil sklenjen dogovor o skupni gradnji in so bila vlaganja v nepremičnino dejansko izvedena.
VSRS Sodba II Ips 32/2021 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da je bila gradnja hiše do tretje gradbene faze in takojšnja vknjižba solastninske pravice v zemljiško knjigo zadostna realizacija dogovora o skupni gradnji.
VSL Sodba I Cp 1651/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V obravnavanem primeru sodišče ugotavlja, da ni bilo izkazanega sporazuma o stvarnopravnih učinkih skupne gradnje, zato tožnika ni mogoče šteti za solastnika na podlagi dogovora.
VSL Sklep I Cp 168/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V obravnavanem primeru dogovor o adaptaciji ni vseboval določb o pridobitvi solastninskega deleža na nepremičnini, zato ni povzročil stvarnopravnih posledic.
VSL Sodba in sklep II Cp 1771/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da dogovor o skupni gradnji ne ustvarja izvirne lastninske pravice, temveč zgolj obligacijski zahtevek za izstavitev listine za vknjižbo solastnine.
VSK Sodba I Cp 317/2016 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj dejstvo podaje soglasja za izdelavo oziroma gradnjo ne zadostuje za ugotovitev stvarnopravnih sprememb v korist investitorjev.
VSL sodba II Cp 461/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da v primeru že vpisane solastnine v zemljiško knjigo s točno določenimi deleži, vlaganja v nepremičnino brez novega dogovora o spremembi deležev ne povzročijo avtomatične spremembe stvarnopravnih razmerij.
Sodba II Ips 188/2010 — Vrhovno sodišče
Pravna podlaga: OZ · 190. člen URS · 22. člen URS · 25. člen ZPP · 154. člen ZPP · 154. člen, odstavek 1 ZPP · 165. člen ZPP · 165. člen, odstavek 1 ZPP · 339. člen ZPP · 339. člen, odstavek 1 ZPP · 339. člen, odstavek 2 ZPP · 339. člen, odstavek 2, točka 14 ZPP · 339. člen, odstavek 2, točka 15 ZPP · 360. člen ZPP · 370. člen ZPP · 370. člen, odstavek 3 ZTLR · 13. člen ZTLR · 13. člen, odstavek 2 ZTLR · 20. člen ZTLR · 22. člen ZTLR · 23. člen ZTLR · 24. člen ZTLR · 25. člen ZTLR · 26. člen -
Tožnik je dokazal obstoj dogovora o skupni gradnji, na podlagi katerega je bilo mansardno stanovanje izločeno iz zapuščine.
VSL sodba in sklep I Cp 666/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je ugotovilo, da toženec ni dokazal obstoja dogovora o stvarnopravnih učinkih gradnje, prav tako pa dograjena nepremičnina ni predstavljala nove stvari.
Sodba in sklep II Ips 246/2005 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je razveljavilo sodbo, ker prvostopenjsko sodišče ni v zadostni meri razjasnilo vloge vseh udeležencev, vsebine dogovora in dejanskega obsega realiziranih vlaganj v konkretni nepremičnini.
VSK sklep I Cp 511/2006 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je poudarilo, da mora sodba vsebovati razloge o pravnoposlovni podlagi za pridobitev solastninske pravice, kadar tožnik zatrjuje obstoj dogovora o skupni gradnji kot podlago za zahtevek.
VSL sodba in sklep II Cp 2047/2004 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri presoji solastniških deležev na skupnem objektu uporabilo načelo enakih deležev v primeru, ko stranke niso uspele dokazati drugačnega dogovora ali neenakih prispevkov.
VSL sodba in sklep I Cp 895/2001 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri izračunu solastninskega deleža presojalo vpliv upoštevanja vrednosti zemljišča in komunalne opremljenosti v primerjavi zgolj z vrednostjo vlaganj v stavbo.
Sodba II Ips 470/2000 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je priznalo stvarnopravni delež na nepremičnini na podlagi realiziranega dogovora o skupni adaptaciji, ki je vključeval izplačilo deleža tretji osebi in skupna vlaganja zakoncev.
Sodba II Ips 255/2000 — Vrhovno sodišče