dokaz resničnosti
Sentenca
Dokaz resničnosti je procesno sredstvo, s katerim storilec kaznivega dejanja zoper čast in dobro ime dokazuje resničnost svojih trditev, da bi se razbremenil kazenske odgovornosti (160. člen KZ-1). Ta dokaz se mora neposredno nanašati na tiste trditve, ki so predmet obtožbe in za katere je ugotovljeno, da jih je obdolženec dejansko izrekel. Če obdolženec zanika izrek očitanih besed, z dokazom resničnosti ne more uspeti, saj se ta ne more nanašati na druge, v obtožbi neopredeljene izjave ali subjektivna prepričanja storilca.
Iz posameznih sodb
-
Obdolženka je neuspešno uveljavljala dokaz resničnosti, ker je zanikala izrek besede, ki je bila predmet obtožbe, in se sklicevala na resničnost drugih, v obtožbi neopredeljenih trditev.
VSM Sodba IV Kp 39446/2016 — Višje sodišče v Mariboru