dokazno breme pri diskriminaciji
Sentenca
V primeru spora zaradi kršitve prepovedi diskriminacije v delovnem razmerju velja pravilo o obrnjenem dokaznem bremenu. Delavec mora najprej navesti dejstva, ki opravičujejo domnevo, da je bila kršena prepoved diskriminacije. Šele ko delavec izkaže zadostno verjetnost takšnih trditev, se dokazno breme prenese na delodajalca, ki mora dokazati, da do kršitve načela enakega obravnavanja ni prišlo (šesti odstavek 6. člena ZDR).
Iz posameznih sodb
-
Tožnica je z navedbo, da je imela ob odpovedi najdaljšo delovno dobo in največ izkušenj, uspešno vzpostavila domnevo o diskriminatorni izbiri, s čimer se je dokazno breme preneslo na delodajalca.
VSRS Sodba in sklep VIII Ips 255/2017 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj navedba starosti delavca brez konkretnih trditev o neenakem obravnavanju v primerjavi z drugimi delavci ne zadostuje za vzpostavitev domneve diskriminacije.
VDSS sodba Pdp 894/2015 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da zadostuje, da delavec vzpostavi domnevo o diskriminaciji, s čimer se breme dokazovanja prenese na delodajalca.
VDSS sklep Pdp 1112/2013 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Tožnik ni uspel izkazati diskriminacije, ker je svojo trditev o nepravilnem ravnanju toženke zaradi njegovega izvora podal zgolj pavšalno.
sodba in sklep I U 1506/2013 — Upravno sodišče
-
Tožnik ni uspel izkazati dejstev, ki bi upravičevala domnevo o diskriminaciji zaradi političnega prepričanja ali drugih osebnih okoliščin pri izbiri na položaj.
sodba I U 1760/2011 — Upravno sodišče