dokazno breme prosilca za mednarodno zaščito
Sentenca
V postopku določitve odgovorne države članice za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito po Dublinski uredbi III nosi prosilec primarno dokazno breme za navajanje dejstev in predložitev dokazov. Da bi se vzpostavila dolžnost organa za pridobivanje dodatnih informacij iz države predaje, morajo biti prosilčeve navedbe ustrezne teže in se morajo nanašati na konkretne sistemske ali splošne pomanjkljivosti v tej državi, ki zadevajo določene skupine oseb ali druge relevantne okoliščine (3. člen Uredbe (EU) št. 604/2013).
- Zakon o mednarodni zaščiti (ZMZ-1)
- Direktiva 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite (Direktiva 2013/32/EU Evropskega…)
- Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice (Uredba EU 604/2013)
- Zakon o ratifikaciji Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, spremenjene s protokoli št. 3, 5 in 8 ter dopolnjene s protokolom št. 2, ter njenih protokolov št. 1, 4, 6, 7, 9, 10 in 11 (EKČP)
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je poudarilo, da mora presoja sistemskih pomanjkljivosti potekati v luči načela medsebojnega zaupanja in ob upoštevanju resnosti zatrjevanega nečloveškega ravnanja.
UPRS Sodba I U 922/2025-40 — Upravno sodišče
Pravna podlaga: Uredba EU 604/2013 · 3. člen -
Sodišče je poudarilo, da mora prosilec razloge za mednarodno zaščito, kot je npr. neustrezna zdravstvena oskrba v izvorni državi, zatrjevati že ob vložitvi prošnje, saj se mora zavedati njihovega obstoja.
VSRS Sodba I Up 106/2025 — Vrhovno sodišče
-
Tožnik v postopku ni konkretiziral svojega strahu pred preganjanjem niti v tožbi, zato ugovor o zavajajočem vodenju osebnega razgovora ni bil utemeljen.
UPRS Sodba I U 421/2020- — Upravno sodišče