dokazno breme v obligacijskem razmerju
Sentenca
V obligacijskih razmerjih, kjer se višina obveznosti določa na podlagi dejansko opravljenih del, nosi tožnik dokazno breme za utemeljitev višine zahtevka (7. in 212. člen ZPP). Kadar obstaja znatno razhajanje med predloženim računom za opravljene storitve in običajno tržno vrednostjo sanacije, mora tožnik podrobno specificirati opravljena dela, njihov obseg in porabo materiala. Pomanjkljiva specifikacija računa, ki sodišču ne omogoča preveritve sorazmernosti in upravičenosti stroškov, vodi do neutemeljenosti tožbenega zahtevka.
Iz posameznih sodb
-
Tožnik je zahteval refundacijo stroškov sanacije škode na podlagi računa, ki je po oceni zavarovalnice odstopal od običajnih cen, vendar tožnik ni predložil ustrezne specifikacije opravljenih del.
VSL Sodba I Cp 930/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožnik nosi dokazno breme za trditev, da kupnina po kupoprodajni pogodbi ni bila poravnana, toženka pa za ugovor nepristnosti podpisa na predpogodbenem dogovoru.
VSL Sodba II Cp 512/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je razveljavilo sodbo, ker ni bilo jasno opredeljeno, ali je tožena stranka po prenehanju pogodbe dejansko še uporabljala avtorska dela.
VSL sklep I Cp 105/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je izpostavilo, da pomoči med sorodniki načeloma ni mogoče šteti za obveznostno razmerje, če ni dokazan dogovor o odplačnosti.
VSL sodba in sklep I Cp 5848/2005 — Višje sodišče v Ljubljani