dokazno breme v odškodninskem pravu
Sentenca
V splošnem civilnem odškodninskem pravu velja pravilo, da mora tisti, ki zatrjuje obstoj določene oblike krivde (zlasti hujših oblik, kot je naklep), to tudi dokazati. Medtem ko zakon o delovnih razmerjih v sporih zaradi diskriminacije predvideva obrnjeno dokazno breme v korist delavca, se to pravilo uporablja le v razmerju med delavcem in delodajalcem. V primeru odškodninskega zahtevka zoper fizično osebo, ki ni delodajalec, se uporabljajo splošna pravila o dokaznem bremenu (212. člen ZPP, 131. člen OZ).
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je tožbeni zahtevek zavrnilo, ker so bila nasprotja med trditvami tožnika in izvedenskim mnenjem o poteku prometne nesreče tako drastična, da je bil podan utemeljen sum v fingiranost škodnega dogodka.
VSL Sodba II Cp 973/2024 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 154. člen -
Sodišče je zavrnilo tožnikovo zahtevo po upoštevanju težav z vratno hrbtenico, ker tožnik ni uspel dokazati, da so te težave posledica prometne nesreče.
VSL Sodba II Cp 1989/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da je zahteva po predložitvi računa za dokazovanje stroškov tuje pomoči razumna in da tožnikovo ravnanje pri zbiranju dokazov ni bilo ustrezno.
VSL Sodba II Cp 1512/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Toženka v postopku ni uspela dokazati, da je tožnik protipravno označeval drevesa za posek, zato ni bila upravičena do odškodnine iz naslova nedovoljene sečnje.
VSL Sodba I Cp 2100/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je ocenilo, da tožniki niso dokazali nastanka škodnega dogodka niti s standardom pretežne verjetnosti, saj je bila zatrjevana možnost nastanka nezgode minimalna.
VSL Sodba II Cp 937/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožeča stranka ni uspela dokazati višine škode, ker po ugovorih tožencev ni konkretizirala vrednosti odpeljanih stvari in ni pojasnila, zakaj ni zmanjšala škode z dvigom opreme v obdobju, ko je bilo skladiščenje še plačano.
VSRS sodba II Ips 369/2011 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da se je tožena stranka uspela razbremeniti odgovornosti za opustitev preprečitve škode ob poplavah, medtem ko tožeča stranka ni konkretizirala svojih trditev o kršitvah.
Sodba in sklep III Ips 43/2010 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je zavrnilo zahtevek, ker tožeča stranka ni uspela dokazati vzročne zveze med zaužitjem živila s pretečenim rokom trajanja in nastalo zdravstveno težavo (zastrupitvijo).
VSC sodba Cp 265/2012 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je poudarilo, da mora oškodovanec v prometni nezgodi dokazati protipravnost ravnanja povzročitelja, in zavrnilo stališče, da bi bilo dokazno breme glede vseh navedb na strani tožene stranke.
VSL sodba II Cp 4339/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožeča stranka ni uspela dokazati, da je do prometne nesreče prišlo zaradi ravnanja zavarovanca tožene stranke, zato je bil zahtevek za odškodnino zavrnjen.
VSM sodba I Cp 2173/2008 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je pojasnilo, da se pravilo o obrnjenem dokaznem bremenu iz 6. člena ZDR ne uporabi, če tožnik odškodnino zahteva neposredno od fizične osebe in ne od delodajalca.
VSM sodba I Cp 460/2008 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je izpostavilo, da tožnik ne more uspešno dokazovati odškodninskega zahtevka, če se njegove trditve o poteku prometne nezgode neposredno izključujejo z mnenjem izvedenca, na katerega se sklicuje.
VSK sodba I Cp 840/2004 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je poudarilo, da predložitev zgolj predračuna ne zadošča za dokaz dejanske višine škode pri poškodovanju vozila.
VSL sklep II Cp 1068/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je štelo, da je tožnik z dokazom, da je voda izvirala iz stanovanja tožencev, zadostil svojemu dokaznemu bremenu glede vzročne zveze, s čimer se je dokazno breme za pojasnitev vzroka izliva preneslo na toženo stranko.
VSL sklep II Cp 888/99 — Višje sodišče v Ljubljani