dokončnost upravnega akta
Sentenca
Dokončen upravni akt je tisti akt, zoper katerega v upravnem postopku ni več mogoče vložiti rednih pravnih sredstev, zlasti pritožbe. Dokončnost je temeljna procesna predpostavka za dopustnost tožbe v upravnem sporu, saj sodno varstvo ni mogoče, dokler pritožbeni postopek v upravni sferi še traja (2. člen ZUS-1).
Iz posameznih sodb
-
Tožba je bila zavržena, ker tožnica zoper prvostopenjsko odločbo občine ni vložila pritožbe k županu, čeprav jo je prvostopenjski organ napačno poučil, da je zoper odločbo dopusten neposreden upravni spor.
UPRS Sklep IV U 15/2019-27 — Upravno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da procesne predpostavke ni mogoče sanirati z naknadno navedbo druge osebe kot tožnika, če prvotno vložena tožba ni izpolnjevala pogojev za vsebinsko obravnavo.
UPRS sklep I U 902/2014 — Upravno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da odločba, ki zgolj spreminja izrek prvostopenjskega organa v delu, ki napoveduje ponovno odločanje o pravicah, ne predstavlja dokončnega akta, ki bi ga bilo mogoče izpodbijati v socialnem sporu.
VDSS sklep Psp 686/2009 — Višje delovno in socialno sodišče
-
V konkretnem primeru je bila tožba zavržena, ker je 14.a člen ZLPLS-B predvidel dvostopenjski postopek in možnost pritožbe zoper odločitev sveta fundacije, zato izpodbijani akt ni bil dokončen.
Sklep I Up 53/2008 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je tožbo zavrglo, ker izpodbijani akt inšpekcijskega organa prve stopnje ni bil dokončen upravni akt.
sklep U 1336/2003 — Upravno sodišče
-
V konkretnem primeru je sodišče štelo sklep sveta šole o razvrstitvi v plačilni razred za dokončnega, ker pristojni minister v zakonskem roku ni podal nasprotnega stališča oziroma soglasja.
VDS sodba Pdp 758/2001 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da upravni spor zoper odločbo organa druge stopnje predstavlja tisto drugo sodno varstvo, ki izključuje neposredno uporabo določbe o subsidiarnem sodnem varstvu.
Sklep I Up 357/2000 — Vrhovno sodišče