določenost tožbenega zahtevka
Sentenca
Tožbeni zahtevek mora biti v skladu z načelom določnosti (180. člen ZPP) jasno in natančno opredeljen, kar pri zahtevkih za vrnitev premičnin pomeni njihovo zadostno individualizacijo. Če premičnine niso dovolj določno opisane, da bi bilo mogoče izvršiti sodno odločbo, je zahtevek nesklepčen oziroma nedoločen, zaradi česar mora sodišče tožbo v tem delu zavreči kot nedopustno.
- Zakon o pravdnem postopku (ZPP)
- Zakon o delovnih razmerjih (ZDR)
- Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ)
- Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR)
- Zakon o zemljiški knjigi (ZZK-1)
- Obligacijski zakonik (OZ)
- Stvarnopravni zakonik (SPZ)
- Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP)
- Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1)
- Zakon o evidentiranju nepremičnin (ZEN)
- Zakon o pravdnem postopku (ZPP)
- Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1)
- Zakon o obligacijskih razmerjih (ZOR)
- Pravilnik o upravljanju večstanovanjskih stavb (Pravilnik o upravljanju večstano…)
- Zakon o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1)
- Zakon o lokalni samoupravi (ZLS)
- Zakon o varstvu kupcev stanovanj in enostanovanjskih stavb (ZVKSES)
- Stanovanjski zakon (SZ)
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je poudarilo, da je pri zahtevkih za ugotovitev stvarne služnosti nujna prostorska določljivost, ki jo lahko tožnik zagotovi s sklicevanjem na skico ali načrt kot sestavni del tožbenega zahtevka.
VSL Sklep I Cpg 245/2023 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: ZPP · 180. člen -
Sodišče je ugotovilo, da je tožeča stranka postavila nedoločen zahtevek za plačilo zakonskih zamudnih obresti, ker ni opredelila začetka njihovega teka.
VSL Sodba I Cpg 357/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V obravnavanem primeru je bila tožba zavržena, ker je bil zahtevek glede denarnih sredstev na računih tožene stranke oblikovan preveč splošno in nedoločno.
VSL Sklep I Cp 1296/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zmotno pričakovalo, da bo toženka sama razčlenila strukturo vtoževanega zneska, namesto da bi tožnico pozvalo k ustrezni opredelitvi zahtevka.
VSL Sklep II Cpg 3/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrglo del zahtevka za izročitev "vseh pritiklin", ker niso bile konkretizirane.
VSL Sodba in sklep II Cp 1571/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Zahtevek za izročitev računovodskih listin je bil ocenjen kot dovolj določen, ker so bila navedena obdobja in vrste listin, kar je omogočalo njihovo identifikacijo.
VSL Sodba in sklep I Cp 674/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: SPZ · 92. člen SPZ · 92. člen, odstavek 1 ZIZ · 270. člen ZIZ · 270. člen, odstavek 3 ZIZ · 272. člen ZIZ · 272. člen, odstavek 2 ZIZ · 272. člen, odstavek 2, alinea 1 ZIZ · 272. člen, odstavek 2, alinea 2 ZIZ · 272. člen, odstavek 2, alinea 3 ZIZ · 272. člen, odstavek 3 ZPP · 108. člen ZPP · 155. člen ZPP · 180. člen -
Tožnik v konkretnem primeru ni jasno opredelil razlogov za uveljavljanje odškodnine zoper več toženih strank, kar onemogoča ustrezno procesno obravnavo.
VSL Sklep I Cp 1817/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je izpostavilo, da je določnost zahtevka procesna predpostavka, brez katere ni mogoče izvesti dokazovanja o obsegu skupnega premoženja.
VSL Sodba in sklep I Cp 1308/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožbeni zahtevek je bil zavržen, ker je tožeča stranka v izrek zgolj prepisala naloge upravljalca iz splošnih predpisov, namesto da bi oblikovala konkretno in izvršljivo obveznost.
VSK Sklep Cpg 16/2017 — Višje sodišče v Kopru
-
Sklicevanje na priložen seznam reklamnih panojev v tožbenem zahtevku je bilo v obravnavanem primeru ocenjeno kot dopustna izjema od pravila, da morajo biti vsi dokazi v prilogah le listine.
VSL sklep II Cp 2687/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je sodišče presojalo, ali je zahtevek za odstranitev ograje, vrtnega kamina in dela strehe dovolj določen glede na navedbe o poteku meje.
VSL sklep III Cp 2639/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo del zahtevka, ker je bil zaradi pomanjkljive konkretizacije neizvršljiv, pri čemer je poudarilo, da to ni formalna pomanjkljivost vloge po 105. členu ZPP.
VDSS sodba Pdp 574/2014 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da je zahtevek za asfaltiranje javne poti dovolj določen z navedbo odseka poti in približne dolžine, saj se dela nanašajo na obstoječo traso.
Sodba II Ips 322/2012 — Vrhovno sodišče
-
Tožnik je sporni del nepremičnine v zahtevku označil z rezervirano parcelno številko na podlagi geodetskega elaborata, kar sodišče šteje za zadostno identifikacijo.
VSL sklep I Cp 2939/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je kot nedoločne zavrglo zahtevke za izročitev premičnin, ki niso bile dovolj natančno individualizirane (npr. splošna navedba kuhinjskih aparatov brez identifikacijskih podatkov).
VSL sodba in sklep I Cp 1540/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da niti morebitna potrditev dogovora o opustitvi specifikacije del v računih s strani prič ne more nadomestiti pomanjkljive trditvene podlage glede vsebine in obsega vtoževanih gradbenih del.
VSL sklep I Cpg 544/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožnik v konkretnem primeru ni navedel datuma začetka teka zakonskih zamudnih obresti od razlike v odpravnini ter stroškov prehrane in prevoza, zaradi česar je bila tožba v tem delu nepopolna.
VDSS sodba in sklep Pdp 339/2012 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da tožba upravnika zgradbe ni bila sklepčna, ker iz vtoževanih računov ni bilo razvidno, katere pogodbeno dogovorjene storitve se vtožujejo in v kakšni višini.
VSL sklep I Cpg 653/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrglo tožbo, ker tožeča stranka ni oblikovala zahtevka na podlagi elaborata parcelacije, ki bi jasno določal predmetno nepremičnino.
VSL sklep II Cp 1406/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da zahtevek za odstranitev vseh izdelkov pod določenim imenom ni določen, ker ni opredelil konkretnih kršitvenih izdelkov in embalaže, ki bi posegali v blagovno znamko tožeče stranke.
VSL sklep I Cpg 510/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo zahtevek za plačilo pogodbenih obresti, ker tožnik ni številčno opredelil zahtevanega zneska, temveč ga je postavil le opisno.
VSK sodba Cp 708/2011 — Višje sodišče v Kopru
-
V obravnavani zadevi je bil zahtevek za prepoved širjenja smradu ocenjen kot neizvršljiv, ker ni jasno opredeljeval aktivnih ravnanj, ki jih je toženec dolžan opustiti.
VSK sklep Cp 499/2011 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je zavrglo zahtevek za plačilo civilne kazni, ker tožeča stranka ni določno opredelila njene višine.
VSL sodba in sklep I Cp 1066/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožeča stranka je uveljavljala denarni zahtevek, vendar ga ni določno opredelila po višini, kar je sodišče štelo za formalno pomanjkljivost tožbe.
VSL sodba in sklep I Cpg 439/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrglo tožbo, ker tožnik ni navedel točnega zneska civilne kazni, temveč je višino prepustil sodni presoji, kar je v nasprotju z zahtevo po določnosti zahtevka.
VSL sklep I Cpg 1238/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je razveljavilo sodbo na podlagi pripoznave, ker je tožbeni zahtevek za plačilo civilne kazni vseboval nedoločen denarni znesek, zaradi česar je bil izrek sodbe neizvršljiv.
VSL sklep I Cpg 977/2010, enako tudi VSL sklep I Cpg 978/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožeča stranka ni določno opredelila zahtevka za plačilo nadomestila za uporabo fonogramov, saj ni konkretizirala časovnega obdobja, v katerem naj bi tožena stranka neupravičeno priobčevala fonograme.
VSL sklep I Cpg 1057/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je dolžno pomagati stranki pri pridobitvi podatkov o stanju na transakcijskih računih in vrednostnih papirjih, kadar so ti podatki varovani kot zaupni in jih stranka kljub prizadevanjem ne more pridobiti sama.
VSL sklep II Cp 1837/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v konkretnem primeru razveljavilo sodbo in zavrglo tožbo glede tistih premičnin, ki v tožbenem zahtevku niso bile dovolj individualizirane.
VSL sodba I Cp 1479/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je sodišče tožbo zavrglo, ker tožeča stranka kljub pozivu sodišča ni odpravila pomanjkljivosti, zaradi katerih tožba ni bila sposobna za obravnavanje.
VSL sklep II Cp 1541/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je ocenilo, da je zahtevek dovolj določen, če vsebuje opis objekta, parcelno številko in lego na parceli, tudi če manjkajo natančne izmere objekta.
VSL sklep III Cp 1163/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo stališče, da je pri odškodninskih zahtevkih dopustno opisno oblikovanje zahtevka zaradi nepoznavanja točne vrednosti pred izvedbo cenitve.
VSL sklep II Cp 410/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožbeni zahtevek za ugotovitev solastnine na delu parcele je bil zavržen, ker tožnika nista prostorsko določila spornega dela s točkami na skici in nista zahtevala geodetske odmere z določitvijo nove parcelne številke.
VSC sklep Cp 58/2007 — Višje sodišče v Celju
-
Tožbeni zahtevek za odstranitev asfalta je bil neutemeljen, ker ni vključeval odstranitve prometnega znaka, brez katerega tožnik ne bi dosegel želenega namena ponovne uporabe poti.
VSK sklep Cp 648/2006 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je v konkretnem primeru poudarilo, da je za pravno veljavnost zahtevka na nepremičninah nujna natančna identifikacija z navedbo parcelnih številk in katastrske občine.
VSK sklep I Cp 1269/2006 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je presojalo, ali opredelitev stvari zgolj prek lokacije hrambe v kartonastih škatlah zadošča zahtevi po določenosti zahtevka.
VSK sklep I Cpg 352/2006 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je nedopustno razbilo zahtevek na ugotovitveni in dajatveni del, s čimer je postala odločitev o sprostitvi dostopa do garaže nedoločena in neizvršljiva.
VSC sklep Cp 1410/2006 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je razveljavilo sodbo, ker izrek ni določno opredelil dela parcele v izmeri 733 m2, zaradi česar vknjižba v zemljiško knjigo ni bila mogoča.
VSC sklep Cp 1677/2005 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je poudarilo, da je zahtevek za ugotovitev lastninske pravice na delu nepremičnine nesklepčen, če tožnik natančno ne opredeli, kateri in kolikšen del parcele naj bi bil predmet priposestvovanja.
VSC sklep Cp 562/2005 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je presodilo, da obligacijski zahtevek za vzpostavitev prejšnjega stanja po posegu v cesto ni bil določen, saj iz njega ni bilo razvidno, kakšna izpolnitev po obsegu se zahteva od tožene stranke.
VSC sodba Cp 1794/2003 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je presodilo, da je zahtevek za ugotovitev obsega skupnega premoženja (likovnih del) dovolj določen, če so navedeni vsi razpoložljivi identifikacijski podatki, kot so dimenzije, tehnika in podlaga, čeprav posamezna dela nimajo naslova.
VSL sklep I Cp 5777/2005 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je bil zahtevek za predložitev končnega obračuna in primopredajo poslov ocenjen kot nesklepčen, ker tožeča stranka ni določno opredelila, za katere posle naj bi toženec že opravil primopredajo in za katere ne.
Sodba II Ips 198/2002 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je razveljavilo sodbo, ker je bil zahtevek glede plačila plače neopredeljen, kar je povzročilo nejasnost izreka.
VDS sklep Pdp 36/2001 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da je določitev obrestne mere s sklicevanjem na hranilne vloge pri določeni banki dovolj določena, medtem ko je dodatek 'na dan plačila' pri določanju višine obrestne mere ocenilo kot neutemeljen.
VSL sodba I Cp 1947/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V obravnavanem primeru je bil zahtevek za vpis v delniško knjigo ocenjen kot nedoločen, ker tožnik ni jasno opredelil prenosa pravic iz deleža, temveč je zahtevek napačno oblikoval kot prvi vpis delnic.
VSL sklep I Cpg 744/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da je zahtevek na ugotovitev solastninske pravice na stavbi nedoločen, če ne zajema tudi pripadajočega zemljišča, saj se stavba in zemljišče pravno obravnavata kot enotna celota.
VSL sklep I Cp 436/99 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: ZPP · 109. člen -
Sodišče je zavzelo stališče, da tožeča stranka ni zadostila zahtevi po določenosti zahtevka za plačilo obresti, ker je zneske obresti opredelila le v predloženi specifikaciji, ne pa v samem tožbenem zahtevku.
VSL sodba I Cpg 1120/98 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožba na nedopustnost izvršbe na določenem delu nepremičnine je določena, četudi ni naveden točen solastninski delež, če so prostori, ki so izvzeti iz izvršbe, dovolj jasno identificirani.
VSL sklep II Cp 1723/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zahtevku glede osebnega avtomobila odreklo utemeljenost zaradi nezadostne opredelitve predmeta v tožbi.
VSL sodba in sklep I Cp 513/94 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v konkretnem primeru ugotovilo, da je bila izvedba dokaznega postopka kljub nedoločenemu zahtevku v korist tožnika in ni vplivala na pravilnost končne odločitve.
Sodba II Ips 360/93 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je razveljavilo sodbo, ker tožbeni zahtevek ni vseboval vrste tečaja za preračun devizne terjatve v tolarsko protivrednost, zaradi česar je bil izrek nedoločen.
VSL sklep Cpg 756/93 — Višje sodišče v Ljubljani