določitev davčne osnove s cenitvijo
Sentenca
Davčni organ lahko davčno osnovo določi s cenitvijo, kadar zavezanec ne vodi poslovnih knjig v skladu s predpisi ali če knjigovodske evidence ne omogočajo ugotovitve dejanskega stanja (45. člen ZDoh). Pri uporabi metode cenitve mora organ zagotoviti sledljivost izračunov in zavezancu omogočiti preizkus pravilnosti ugotovitev. Odločba o odmeri davka mora vsebovati jasne podatke o listinah in metodologiji, na podlagi katerih je bila ocenjena davčna osnova, saj mora imeti zavezanec dejansko možnost dokazovanja nižje davčne osnove.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je razveljavilo odločbo, ker davčni organ ni zadostno utemeljil vsebinskih pomanjkljivosti v poslovanju, ki bi upravičevale cenitev davčne osnove kljub formalno urejenim poslovnim knjigam.
UPRS sodba U 1913/2000 — Upravno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da je davčni organ kršil pravico do izjave, ker tožniku ni omogočil preizkusa dnevnih seštevkov prihodkov in odhodkov, ki so bili podlaga za cenitev, saj v odločbi ni navedel konkretnih listin za izračun.
sodba U 1532/99 — Upravno sodišče