določitev drugega pristojnega sodišča

Sentenca

Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče za vodenje postopka, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to podani drugi tehtni razlogi (67. člen ZPP). Pri presoji smotrnosti prenosa pristojnosti v postopkih postavitve odrasle osebe pod skrbništvo sodišče ocenjuje, ali je premoščanje razdalje do kraja bivanja udeleženke za sodišče nesorazmerno obremenjujoče oziroma ali bi prenos bistveno prispeval k hitrosti in ekonomičnosti postopka.

Iz posameznih sodb

  • Sodišče je preneslo pristojnost na sodišče, ki je geografsko bistveno bližje domu upokojencev, v katerem biva udeleženka, s čimer se olajša obvezno zaslišanje in zmanjšajo stroški postopka.

    VSRS Sklep I R 7/2026 — Vrhovno sodišče

  • Predlog za prenos pristojnosti je bil zavrnjen, ker zgolj dejstvo, da je toženka notarka na območju sodišča in bivša uslužbenka istega sodišča, ne vzpostavlja utemeljenega dvoma v nepristranskost.

    VSRS Sklep I R 165/2025 — Vrhovno sodišče

  • Do prenosa pristojnosti pride, kadar tožnik uveljavlja odškodninsko odgovornost sodnika istega sodišča zaradi domnevnih protipravnih ravnanj v prejšnjih postopkih, kar objektivno ogroža videz nepristranskosti tega sodišča.

    VSRS Sklep I R 100/2025 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je zavrnilo predlog za delegacijo pristojnosti, ker navedbe o domnevni pristranskosti zaradi prejšnjih postopkov in hitrosti odločanja ne utemeljujejo videza nepristranskosti, napake v postopku pa se izpodbijajo s pravnimi sredstvi.

    VSRS Sklep I R 103/2021 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je pojasnilo, da navedbe o pristranskosti konkretnega sodnika in očitki o nepravilnostih v delu sodišča ne utemeljujejo delegacije pristojnosti po 67. členu ZPP, temveč se morajo obravnavati v postopku izločitve sodnika.

    VSRS Sklep I R 16/2017 — Vrhovno sodišče

  • Predlog za delegacijo je bil zavrnjen, ker je sodišče prve stopnje že v celoti izvedlo izvršilni postopek in prodajo dolžnikovih stvari, zato je nujno, da v skladu z napotki Ustavnega sodišča izvede še sklep o poplačilu.

    Sklep I R 3/2009 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je preneslo pristojnost v odškodninskem sporu, v katerem je tožnik zatrjeval, da so mu škodo povzročili sodniki sodišča, ki bi sicer bilo pristojno za odločanje o njegovem zahtevku.

    Sklep I R 199/2007 — Vrhovno sodišče

  • Predlog za prenos pristojnosti je bil zavrnjen, ker tožena stranka ni konkretizirala okoliščin, ki bi utemeljevale objektivni dvom v nepristranskost sodišča zaradi sorodstvene povezanosti tožnice z odvetniško družino.

    Sklep I R 191/2007 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je presodilo, da dejstvo, da je predmet spora stavba, v kateri posluje sicer pristojno sodišče, predstavlja tehtan razlog za določitev drugega pristojnega sodišča z namenom zagotovitve nepristranskega sojenja.

    Sklep I R 1/2008 — Vrhovno sodišče

  • Vrhovno sodišče je predlog za delegacijo zavrglo, ker je bil podan v zadevi, ki je bila že pravnomočno zaključena.

    Sklep I R 118/2007 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je delegacijo pristojnosti utemeljilo z dvomom v objektivno nepristranskost sodišča zaradi tožbe zoper državo za ravnanje sodnika, ki je zaposlen na tem sodišču.

    Sklep I R 91/2007, enako tudi I R 90/2007 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je presodilo, da sorodstveno razmerje med stranko in enim od sodnikov na pritožbenem sodišču ne zadostuje za prenos pristojnosti na drugo sodišče, saj ne ogroža nepristranskosti celotnega senata.

    Sklep I R 91/2006 — Vrhovno sodišče

  • Tožnik je delegacijo utemeljeval s svojim statusom odvetnika in osebnimi zamerami, kar sodišče ni štelo za tehten razlog, saj se to nanaša na subjektivno nepristranskost, ki se rešuje z izločitvijo.

    Sklep I R 6/2005 — Vrhovno sodišče

  • Dvom v nepristranskost je utemeljen, kadar je ena od strank sodnica porotnica na pristojnem sodišču in je predhodno sodelovala pri sojenju z vsemi sodniki tega sodišča.

    Sklep I R 86/2004 — Vrhovno sodišče

  • Zaposlitev tožnika kot strokovnega sodelavca na sodišču, kjer teče postopek, predstavlja tehten razlog za prenos krajevne pristojnosti na drugo sodišče zaradi zagotovitve videza nepristranskosti.

    Sklep I R 78/2004 — Vrhovno sodišče

  • Tožnikovo nezadovoljstvo s procesnim ravnanjem sodišča glede zavrženja tožbe in zahteve po obveznem odvetniškem zastopanju pri reviziji ne pomeni tehtnega razloga za prenos krajevne pristojnosti.

    Sklep I R 42/2003 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je pojasnilo, da zatrjevanje sorodstvenega razmerja med predstojnico sodišča in strankami kot izločitvenega razloga ni pravna podlaga za določitev drugega pristojnega sodišča po 67. členu ZPP.

    Sklep I R 25/2002 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je zavrnilo predlog za delegacijo pristojnosti, ker zgolj dejstvo, da je bila v preteklosti zadeva razveljavljena ali da je sodnik zapustil sodniško službo, ne vzpostavlja utemeljenega suma v nepristranskost preostalih sodnikov.

    Sklep I R 33/2001 — Vrhovno sodišče

  • Predlagatelja sta zahtevo za delegacijo utemeljevala zgolj s pavšalnimi trditvami o pristranskosti celotnega višjega sodišča, ne da bi izkazala izločitvene razloge za posamezne sodnike.

    Sklep I R 37/2000 — Vrhovno sodišče

  • Tehten razlog za delegacijo pristojnosti je podan, kadar je eden od zainteresiranih udeležencev v postopku sodnik sodišča, ki bi bilo sicer krajevno pristojno za odločanje na drugi stopnji.

    Sklep I R 79/99 — Vrhovno sodišče

  • V konkretnem primeru je bila delegacija pristojnosti utemeljena zaradi sorodstvene povezanosti tožnikov s sodnico na prvostopenjskem sodišču, kar bi lahko ogrozilo videz nepristranskosti in otežilo delovne odnose.

    Sklep I R 73/99 — Vrhovno sodišče

  • Dejstvo, da sodniki krajevno pristojnega sodišča poznajo toženo stranko, ki je sodnica na drugem sodišču v istem kraju, ne predstavlja tehtnega razloga za delegacijo pristojnosti v premoženjskem sporu.

    Sklep I R 52/99 — Vrhovno sodišče

  • Tožena stranka je predlagala delegacijo zaradi domnevnih političnih pritiskov na celjskem območju, vendar navedb ni konkretizirala, zato je sodišče predlog zavrnilo kot neutemeljen.

    Sklep VIII R 6/96 — Vrhovno sodišče

Viri