določitev meje v nepravdnem postopku
Sentenca
V nepravdnem postopku za ureditev meje sodišče mejo določi po močnejši pravici, če ni mogoče ugotoviti meje po katastrskih podatkih ali po mirni posesti. Razveljavljen mejnougotovitveni postopek nima pravnega učinka in ne more biti podlaga za določitev meje pred sodiščem. Sodišče pri določitvi meje upošteva vse razpoložljive dokaze, vključno z izvedenskim mnenjem geodetske stroke, in mejo označi z mejniki (136. člen ZNP).
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je postopek ustavilo, ker je ugotovilo, da predlagatelj zahteva mejo na podlagi priposestvovanja (40-letno uživanje), medtem ko nasprotna udeleženca priznavata mejo po katastrskih podatkih, kar predstavlja spor o lastninski pravici.
VSL sklep II Cp 3831/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: ZNP · 17. člen -
Sodišče je v konkretnem primeru določilo mejo na podlagi močnejše pravice, ker prejšnji upravni mejnougotovitveni postopek ni bil več veljaven.
VSL sklep I Cp 1339/99 — Višje sodišče v Ljubljani