določitev najemnika stanovanja po razvezi
Sentenca
Če se zakonska zveza razveže, imata prejšnja zakonca pravico do sporazuma o tem, kdo od njiju ostane ali postane najemnik stanovanja. V primeru nesporazuma o tem odloči sodišče v nepravdnem postopku na podlagi stanovanjskih potreb zakoncev, otrok in drugih oseb, ki z njima stanujejo, ter drugih okoliščin primera (57. člen SZ). Status najemnika je predhodno vprašanje za uveljavljanje pravice do odkupa stanovanja oziroma statusa privatizacijskega upravičenca.
- Stanovanjski zakon (SZ-1)
- Zakon o pravdnem postopku (ZPP)
- Zakon o nepravdnem postopku (ZNP)
- Zakon o nepravdnem postopku (ZNP-1)
- Pogodba o delovanju Evropske Unije (PDEU)
- Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2004/38/ES z dne 29. aprila 2004 o pravici državljanov Unije in njihovih družinskih članov do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic, ki spreminja Uredbo (Direktiva Evropskega parlamenta…)
- Pogodba o delovanju Evropske unije (Pogodba o delovanju Evropske uni…)
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je kot odločilno štelo, da ima predlagateljica rešen stanovanjski problem, nasprotni udeleženec pa nima na voljo drugega primernega stanovanja.
VSL Sklep II Cp 1737/2024 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri odločanju o izselitvi bivšega zakonca tehtalo med stanovanjskimi potrebami obeh udeležencev in upoštevalo njun zdravstveni ter socialni status.
VSM Sklep I Cp 368/2024 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je kot odločilno okoliščino štelo premoženjsko stanje nasprotnih udeležencev, ki sta s skupnimi sredstvi lažje sposobna pridobiti drugo primerno stanovanje kot predlagatelj.
VSL Sklep II Cp 1312/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri tehtanju stanovanjskih potreb med bivšima zakoncema presojalo tudi zdravstveno stanje nasprotnega udeleženca (shizofrenija) kot okoliščino, ki vpliva na ranljivost posameznika.
VSL Sklep I Cp 2620/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri določitvi najemnice upoštevalo, da je predlagateljica stanovanje zapustila zaradi nasilja in se zatekla v varno hišo, kar pomeni, da izselitev ni bila prostovoljna.
VSL sklep I Cp 663/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: SZ-1 · 110. člen -
Sodišče je v konkretnem primeru odločilo o izselitvi nasprotnega udeleženca, čeprav tak zahtevek ni bil izrecno postavljen, kar je v nepravdnem postopku dopustno.
VSL sklep I Cp 3524/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je kot odločilno okoliščino za določitev najemnice upoštevalo dejstvo, da sta bila mladoletna otroka dodeljena v varstvo in vzgojo predlagateljici.
VSL sklep I Cp 2430/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da predhodna sodna poravnava, ki je zgolj določila prostorsko razdelitev stanovanja, ne predstavlja celovitega sporazuma o najemništvu v smislu 110. člena SZ-1, zato so bili pogoji za sodno odločitev podani naknadno.
VSK sklep Cp 1093/2007 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče mora pri presoji stanovanjskih potreb upoštevati tudi razlike v delovni zmožnosti in mesečnih dohodkih bivših zakoncev, ki vplivajo na zmožnost plačevanja najemnine.
VSC sklep Cp 1750/2005 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je pri določitvi najemnice stanovanja kot odločilno okoliščino upoštevalo dejstvo, da sta bila mladoletna otroka s pravnomočno sodbo dodeljena v varstvo in vzgojo predlagateljici.
VSL sklep I Cp 1745/2003 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri določitvi najemnice stanovanja upoštevalo dejstvo, da sta bila mladoletna otroka s pravnomočno sodbo dodeljena v varstvo in vzgojo predlagateljici.
VSL sklep I Cp 318/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče mora pri določitvi najemnika upoštevati tudi stanovanjske prilike ožjih sorodnikov, če so ti pripravljeni sprejeti stranko na stanovanje, ter njuno zdravstveno stanje.
VSM sklep Cp 1529/99 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je pojasnilo, da sodna odločba o določitvi najemnika ne nadomešča najemne pogodbe kot konstitutivnega akta za nastanek najemnega razmerja.
Sodba II Ips 309/98 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da je določitev najemnika po 57. členu SZ predhodno vprašanje za presojo upravičenosti do sklenitve prodajne pogodbe za stanovanje v primeru razveze zakoncev.
Sklep II Ips 716/94 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče v nepravdnem postopku odloča o najemnem razmerju na podlagi določb Stanovanjskega zakona, ne glede na preteklo ureditev stanovanjske pravice.
Sklep II Ips 522/95 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri presoji stanovanjskih potreb zavzelo stališče, da status begunca sam po sebi ne utemeljuje upoštevanja stanovanjskih potreb teh oseb pri določitvi najemnika stanovanja, če te osebe v stanovanju nimajo zakonite pravice bivanja.
VSL sklep I Cp 235/94 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo predlog za določitev imetnika stanovanjske pravice, ker je bila zakonska zveza razvezana po uveljavitvi novega stanovanjskega zakona, ki je institut stanovanjske pravice nadomestil z najemnim razmerjem.
Sklep II Ips 308/93 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri presoji upravičenosti do najema stanovanja napačno dalo preveliko težo okoliščini, kako je bilo stanovanje prvotno pridobljeno, namesto da bi celovito ocenilo trenutne stanovanjske potrebe in gmotni položaj obeh razvezanih zakoncev.
VSL sklep I Cp 1837/93 — Višje sodišče v Ljubljani