določitev preživnine
Sentenca
Preživnina se določi na podlagi dveh ključnih meril: potreb otroka kot upravičenca ter materialnih in pridobitnih zmožnosti starša kot zavezanca (189. člen DZ). Pri presoji se upoštevajo vse okoliščine, ki zagotavljajo otroku življenjske razmere, potrebne za njegov celovit razvoj, pri čemer morata oba starša prispevati v skladu s svojimi objektivnimi zmožnostmi (183. člen DZ).
- Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR)
- Družinski zakonik (DZ)
- Zakon o pravdnem postopku (ZPP)
- Zakon o nepravdnem postopku (ZNP-1)
- Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS)
- Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ)
- Ustava Republike Slovenije (URS)
- Obligacijski zakonik (OZ)
- Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP)
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je datum začetka plačevanja preživnine spremenilo na podlagi ugotovljenih dejstev o času vložitve zahtevkov in dejanskih zmožnostih staršev.
VSL Sklep IV Cp 249/2025 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je razveljavilo odločitev zaradi protislovnih razlogov glede izpolnitve preživninske obveznosti za nazaj in pomanjkanja dokazne ocene o prispevkih staršev v obdobju pred izdajo začasne odredbe.
VSL Sklep IV Cp 128/2025 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče nima podlage za določitev preživnine od dneva vložitve predloga, če udeleženec takšne zahteve ni izrecno podal.
VSL Sklep IV Cp 1112/2024 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče v tej zadevi poudarja, da določba 196. člena DZ predstavlja omejitev sodne nevezanosti na predlog v nepravdnem postopku.
VSRS Sklep II Ips 84/2023 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je zavrnilo zahtevek za preživnino za preteklo obdobje, ker je ugotovilo, da je toženec s plačevanjem pavšalnega zneska in polovice stroškov v tem času že v celoti izpolnil svojo preživninsko obveznost.
VSL Sodba IV Cp 2222/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je kot neutemeljeno zavrnilo stališče, da bi bila preživnina lahko nižja zaradi domnevnega manjšega obsega dela z deklicami v gospodinjstvu v primerjavi z dečki.
VSL Sodba IV Cp 466/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da prestajanje zaporne kazni, ki omejuje zmožnost pridobivanja dohodkov, utemeljuje določitev simbolične preživnine, pri čemer se preostalo preživninsko breme sorazmerno porazdeli na drugega roditelja.
VSL Sodba IV Cp 1568/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Pri določanju nadstandardne preživnine si lahko sodišče pomaga z ugotavljanjem obsega preživninskih stroškov, ki sta jih starša krila v času skupnega življenja.
VSL Sklep IV Cp 1306/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je izpostavilo, da stroški prevoza na stike niso strošek otroka, temveč starša, ki stik izvaja, zato se ne vključijo v izračun otrokovih potreb.
VSL Sodba IV Cp 1199/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: ZZZDR · 123. člen -
Sodišče je pojasnilo, da otroški dodatek ni osebno premoženje starša, temveč sredstvo za zadovoljevanje dodatnih potreb otroka, ki jih starša zaradi omejenih zmožnosti ne moreta kriti.
VSL sklep IV Cp 3095/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri določitvi preživnine upoštevalo stroške vrtca in tečaja angleščine, ki so nastali oziroma se spremenili med trajanjem sodnega postopka.
VSL sodba IV Cp 2381/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da otroškega dodatka ni mogoče upoštevati pri določitvi preživnine, če bo prav ta sodna odločitev pogojevala njegovo spremembo zaradi spremenjenih dohodkovnih razmer.
VSL sodba IV Cp 3286/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri določitvi višine preživnine upoštevalo neenakomerno porazdelitev preživninskega bremena glede na dejanske preživninske sposobnosti staršev in obseg neposredne skrbi za otroke.
VSC sodba Cp 361/2015 — Višje sodišče v Celju
Pravna podlaga: ZZZDR · 129.dokument : VSC0004163. člen -
Sodišče je poudarilo, da pri določanju preživnine za otroka s posebnimi potrebami ocena stroškov temelji na okvirnih postavkah, pri čemer se upoštevajo tudi specifični življenjski stroški, ki presegajo standardne potrebe zdravega otroka.
VSL sodba IV Cp 3216/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je razsodilo, da v času visoke nosečnosti in nege dojenčka ni mogoče šteti potencialnih pridobitnih zmožnosti zavezanke kot podlage za določitev višje preživnine.
VSL sodba IV Cp 2820/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je izpostavilo, da povečana nedenarna skrb starša za otroka s posebnimi potrebami vpliva na pravično porazdelitev preživninskega bremena med staršema.
VSL sodba IV Cp 1602/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je sodišče pri odmeri preživnine upoštevalo otroški dodatek kot korektiv, ker sta bila oba starša brezposelna in brez dohodkov.
VSL sodba IV Cp 1560/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče prve stopnje je razveljavilo odločitev o preživnini, ker niso bile v zadostni meri ugotovljene vse materialne in pridobitne zmožnosti zavezanke, vključno z njenimi obstoječimi obveznostmi do drugega otroka.
VSL sklep IV Cp 892/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: ZZZDR · 129. člen -
Sodišče je poudarilo, da dejstvo, da oče nima stikov z mladoletno hčerko zaradi njene želje, ne more biti razlog za avtomatično zvišanje ali znižanje preživninskega bremena.
VSL sodba IV Cp 978/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je izpostavilo, da je treba pri določitvi preživnine upoštevati tudi dejanski režim življenja v skupnem gospodinjstvu, kjer ima zavezanec z otrokom neformalne stike, ki vplivajo na njegovo dejansko preživninsko breme.
VSL sodba IV Cp 2972/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: ZZZDR · 129. člen -
V tej zadevi je sodišče potrdilo ustaljeno sodno prakso, da se pri izračunu preživninske obveznosti zavezanca upošteva tudi prejeti otroški dodatek kot del sredstev za preživljanje otrok.
VSL sodba IV Cp 2845/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri določitvi preživnine utemeljeno odstopilo od uradno izkazanih nizkih dohodkov toženca, saj so indici kazali na bistveno višje dejanske prejemke.
VSL sodba IV Cp 3052/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da pri določitvi preživnine ni mogoče izvesti matematično natančnega izračuna, temveč mora sodišče opraviti vrednostno presojo vseh okoliščin primera.
VSL sodba IV Cp 2469/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da je treba pri večjem številu izvenšolskih dejavnosti, ki zahtevajo dodaten prevoz, te aktivnosti nujno prilagoditi pridobitnim zmožnostim staršev.
VSL sodba IV Cp 2239/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavzelo stališče, da toženčevo odplačevanje kredita za nepremičnino nima prednosti pred njegovo preživninsko obveznostjo do mladoletnih otrok.
VSL sodba IV Cp 1907/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri določitvi preživnine poudarilo, da je treba pri oceni otrokovih potreb ločiti med nujnimi življenjskimi stroški in morebitnimi luksuznimi dobrinami, ki niso nujne za preživljanje.
VSL sodba IV Cp 2809/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je sodišče poudarilo, da pri nadpovprečnih preživninskih zmožnostih staršev preživnina ne sme biti arbitrarno omejena, če zadošča za zadovoljevanje vseh izkazanih otrokovih potreb.
Sklep II Ips 143/2012 — Vrhovno sodišče
Pravna podlaga: ZPP · 339. člen ZPP · 339. člen, odstavek 2, točka 14 ZPP · 360. člen ZPP · 360. člen, odstavek 1 ZPP · 380. člen ZPP · 380. člen, odstavek 2 ZZZDR · 105. člen ZZZDR · 105.a člen ZZZDR · 123. člen ZZZDR · 123. člen, odstavek 1 ZZZDR · 129. člen ZZZDR · 129.a člen ZZZDR · 129.a člen, odstavek 1 ZZZDR · 129.a člen, odstavek 2 -
Sodišče je zavrnilo pritožbeni argument, da bi morala biti preživnina določena na podlagi statističnih povprečij, in poudarilo primarnost individualne presoje zmožnosti staršev in potreb otroka.
VSL sodba IV Cp 2244/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: ZZZDR · 129. člen -
Sodišče je izrecno zavzelo stališče, da se otroški dodatek ne všteva v preživninsko breme, čeprav je to pomenilo odstop od takratne večinske sodne prakse.
VSL sodba IV Cp 1188/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da mora zavezanec, ki se sklicuje na pridobitno nesposobnost zaradi zdravstvenega stanja, predložiti izvedensko mnenje, saj sodišče nima strokovnega znanja za oceno vpliva zdravil na delovno zmožnost.
VSL sodba IV Cp 1052/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da preživninske potrebe mladoletnih otrok niso zgolj matematični seštevek posameznih stroškov, temveč rezultat celovite pravno-vrednotne presoje.
VSL sodba in sklep IV Cp 800/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da pri določitvi preživnine ni dopustno zgolj seštevanje stroškov, temveč je potrebna vsebinska presoja in ocena potreb v skladu z načelom sorazmernosti.
VSL sodba IV Cp 642/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri določitvi preživnine upoštevalo, da zavezančevi dohodki ne pokrivajo celotne višine preživninskega bremena, zato je pri odmeri upoštevalo tudi njegovo premoženje in pridobitne sposobnosti.
VSL sodba IV Cp 4091/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo metodo izračuna preživnine, ki bi temeljila izključno na odstotkovnem razmerju med dohodki staršev, saj takšen pristop ne odraža celovite zakonske zahteve po presoji preživninskih potreb in zmožnosti.
VSL sodba in sklep IV Cp 2346/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da skromen obseg stikov med staršem in otrokom ne sme biti posledica neurejenih odnosov med staršema, temveč mora biti vselej podrejen otrokovemu osebnemu razvoju.
VSL sodba IV Cp 3928/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri določitvi preživnine upoštevalo razliko v dohodkih staršev ter dejstvo, da mati kljub določenim stikom z očetom prevzema večji del vzgoje in skrbi za otroka.
VSL sodba IV Cp 505/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da starši, pri katerih otrok biva, niso dolžni prevzemati stroškov bivanja, ki bremenijo drugega starša, in da se pri presoji zmožnosti upošteva tudi obseg vzgojnih obremenitev, ne le zgolj denarni izdatki.
VSL sodba IV Cp 603/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri odmeri preživnine poudarilo, da je treba poleg finančnih zmožnosti staršev ovrednotiti tudi dejansko izvajanje skrbi za otroka kot pomemben element preživninskega prispevka.
VSL sodba I Cp 1202/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri določitvi preživnine napačno upoštevalo skupne družinske izdatke, čeprav je bil eden od otrok že polnoleten in sposoben samostojnega preživljanja.
VSL sklep I Cp 1102/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri odmeri preživnine upoštevalo zmanjšano preživninsko zmožnost toženca zaradi slabega položaja njegovega delodajalca in dejansko razporeditev prehranjevanja otrok.
VSL sodba II Cp 675/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da mora biti pri odmeri preživnine opravljena primerjava med prihodki obeh staršev in dejanskimi stroški gospodinjstev, v katerih živita starša.
VSL sodba I Cp 244/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je razveljavilo odločitev, ker je prvostopenjsko sodišče določilo preživnino na podlagi presplošne ocene otrokovih potreb, ki je vsebovala prevelik razpon med minimalnim in maksimalnim zneskom.
VSL sklep I Cp 1990/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je razveljavilo sodbo, ker prvostopenjsko sodišče ni ustrezno upoštevalo razlike v bivanjskih stroških staršev in možnosti dodatnega zaslužka zavezanca pri odmeri preživnine.
VSL sklep I Cp 2004/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da zavezanec ne more opravičiti neplačevanja preživnine z navedbo, da bi bila prodaja njegovih proizvodnih sredstev neekonomična, saj je dolžan zagotoviti sredstva za preživljanje iz vsega svojega premoženja.
VSL sodba II Cp 2159/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri presoji upoštevalo vpliv dodatnih dohodkov staršev iz naslova oddajanja nepremičnin in obveznosti iz naslova odplačevanja stanovanjskih kreditov na zmožnost preživljanja.
Sodba II Ips 532/98 — Vrhovno sodišče