določitev višine preživnine
Sentenca
Višina preživnine se določi na podlagi celovite presoje potreb upravičenca ter materialnih in pridobitnih zmožnosti zavezanca (189. člen DZ). Sodišče mora pri odmeri preživnine upoštevati dejanske dohodke zavezanca, njegove nujne življenjske stroške ter druge obveznosti, ki vplivajo na njegovo zmožnost preživljanja. Pri samostojnih podjetnikih je treba upoštevati neto razpoložljive dohodke po odštetju davkov, prispevkov in nujnih stroškov poslovanja, pri čemer se preživninska obveznost ne more raztezati na dohodke tretjih oseb, ki niso zavezanci za preživljanje.
- Družinski zakonik (DZ)
- Ustava Republike Slovenije (URS)
- Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR)
- Zakon o ratifikaciji konvencije Združenih narodov o otrokovih pravicah, Uradni list SFRJ (mednarodne)
- Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP-1)
- Zakon o pravdnem postopku (ZPP)
- Zakon o štipendiranju (ZŠtip-1)
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je pri določitvi preživnine zavrnilo pritožbene navedbe o neupoštevanju partnerkinih dohodkov in konkretnih stroškov poslovanja v tujini, saj je zavezanec imel možnost izjave v postopku.
VSM Sklep III Cp 778/2025 — Višje sodišče v Mariboru
Pravna podlaga: DZ · 189. člen -
Sodišče je pri oceni zmožnosti zavezanca upoštevalo, da zavezanec s kmetijsko dejavnostjo in lastništvom večjega števila nepremičnin ustvarja dohodke, ki presegajo zgolj njegovo plačo, kar je razvidno iz njegove zmožnosti pokrivanja visokih stroškov kmetije.
VSC Sklep Cp 33/2025 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je poudarilo, da ocena potreb otroka temelji na njegovi starosti in aktivnostih, pri čemer bivanje starša v tujini ne izključuje njegove preživninske obveznosti.
VSL Sklep IV Cp 1679/2024 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: DZ · 189. člen -
Sodišče je pri odmeri upoštevalo, da odsotnost stikov nasprotnega udeleženca pomeni, da ta ne prispeva k preživljanju v naravi, zaradi česar mora biti njegov denarni prispevek sorazmerno višji, upoštevalo pa je tudi stroške stanovanjskega kredita kot del potreb otroka.
VSL Sklep IV Cp 464/2023 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: DZ · 189. člen -
Sodišče je pri presoji preživninske zmožnosti zavezanca kot relevanten element upoštevalo tudi njegovo obveznost odplačevanja stanovanjskega kredita za nepremičnino, v kateri prebiva.
VSL Sklep IV Cp 1300/2023 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: DZ · 189. člen -
Sodišče je pri odmeri preživnine upoštevalo, da je zavezanec mlad in sposoben za delo, zato mu je naložilo prispevek v višini 60 % preživninskih potreb, ne glede na njegove zatrjevane nizke dohodke.
VSL Sklep IV Cp 2127/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: DZ · 103. člen -
Sodišče je pri odmeri preživnine upoštevalo razlike v višini plač med državama, stroške prevoza na stike in potencialni dohodek iz oddajanja nepremičnine v najem.
VSL Sklep IV Cp 1983/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: DZ · 189. člen -
Sodišče je poudarilo, da sta selitev staršev v drug kraj in s tem povezani višji stroški bivanja ali prevozov na stike osebni odločitvi, ki ne spreminjata temeljne obveznosti preživljanja.
VSL Sklep IV Cp 1549/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri presoji višine preživnine poudarilo, da morajo biti potrebe otrok ocenjene v okviru realnih zmožnosti staršev, pri čemer se upoštevajo tudi okoliščine, kot so spremenjeni stroški bivanja in pridobitne sposobnosti zavezancev.
VSL Sklep IV Cp 1191/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri presoji zmožnosti preživninskega zavezanca upoštevalo vpliv davčnega dolga in stečaja pravne osebe na njegovo premoženjsko stanje.
VSL Sodba IV Cp 99/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: ZZZDR · 132. člen -
Sodišče je pri določitvi višine preživnine upoštevalo, da je breme varstva in vzgoje v pretežni meri na strani tožnice, ter ocenilo, da toženčevo premoženjsko stanje in način življenja kažeta na višje dohodke, kot jih je toženec uradno izkazal.
VSL sodba IV Cp 2345/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče mora pri odmeri preživnine upoštevati spremembe v otrokovih potrebah, kot je npr. prehod iz vrtca v osnovno šolo, in realno preveriti vse prilive na transakcijske račune staršev kot dokaz o njihovih zmožnostih.
VSL sodba IV Cp 3634/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da je treba pri določanju preživninskega bremena staršev upoštevati otroški dodatek kot prejemek, ki zmanjšuje skupno preživninsko breme staršev.
VSL sodba in sklep IV Cp 1650/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo revizijsko navedbo, da bi morala biti razdelitev skupnega premoženja in njegova uporaba upoštevana pri izračunu preživninskih obveznosti staršev.
Sodba II Ips 482/98 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je zavrnilo stališče, da se dohodki iz nadurnega dela zaradi njihove nestalnosti ne bi smeli šteti v osnovo za izračun preživninske obveznosti.
Sodba II Ips 206/98 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da štipendija, ki zadošča le za nujne stroške (malica, prevoz), ne predstavlja dohodka, ki bi zmanjšal preživninsko obveznost starša v meri, da bi bila primerjava z zajamčenim osebnim dohodkom relevantna.
Sodba II Ips 57/95 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da tožnica ni izkazala nezmožnosti za delo, zato se je pri določitvi preživnine upoštevala njena dolžnost, da si v času, ko je otrok v vrtcu, poišče zaposlitev.
Sodba II Ips 43/95 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri preživnine upoštevalo konkretne potrebe mladoletnih otrok in zmožnosti toženca v obdobju, na katerega se nanaša zahtevek.
Sodba II Ips 737/94 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri preživnine upoštevalo razliko v materialnem stanju med staršema in dejstvo, da tožnica zaradi neposredne skrbi za otroka nima možnosti za dodatni zaslužek.
Sodba II Ips 198/94 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da mora biti odločitev o preživnini konkretizirana z zneski za posamezne potrebe (npr. šolska prehrana, izobraževanje, šport), saj le tako omogoča strankam preizkus odločitve in kasnejšo presojo o morebitnem zvišanju.
Sklep II Ips 771/93 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri določitvi preživnine upoštevalo sorazmerje med potrebami otroka in zmožnostmi staršev, pri čemer je kot relevantno štelo tudi prejemanje otroškega dodatka.
Sodba II Ips 174/93 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da mora otrok deležen višjega življenjskega standarda, če so premoženjske razmere zavezanca zelo dobre, ne glede na to, da tožnik živi v slabših razmerah.
Sodba II Ips 93/93 — Vrhovno sodišče