določljivost predmeta pogodbe
Sentenca
Predmet pogodbe je določljiv, če pogodba vsebuje podatke, s katerimi ga je mogoče določiti (34. in 38. člen OZ; 46. in 50. člen ZOR). Zakonodaja dopušča ohlapnejšo opredelitev predmeta v primerih, ko stranke ob sklenitvi še ne morejo poznati vseh elementov izpolnitvenega ravnanja. Če je vsebina obveznosti opredeljena glede na končni rezultat, se ob izostanku drugačnega dogovora domneva, da mora izpolnitev ustrezati običajnim lastnostim za običajno uporabo predmeta.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je presodilo, da je obveznost zakupnika glede obnove objekta določljiva, čeprav vnaprej niso bila znana vsa potrebna dela in material.
VSL Sodba I Cp 2151/2024 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo zahtevek za izročitev pozidanega zemljišča, ker je bila pogodba sklenjena za izročitev nepozidane zazidljive parcele, poleg tega pa obveznosti glede količine lesa in ur fizičnega dela niso bile dovolj določne.
VSL Sodba I Cp 1628/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da so pojmi kot 'pregled dokumentacije', 'usmerjanje in kontrola' ter 'aktivnosti' v konkretni pogodbi preveč pavšalni in nedoločljivi za opredelitev obveznosti.
VSL Sodba I Cpg 48/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da so poslovna merila za nagrado članu uprave določljiva, čeprav niso bila izražena s specifičnimi kazalniki, saj je bil dogovor o izpolnitvi vseh šestih meril jasen pogoj za izplačilo.
VSL Sodba I Cpg 510/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru predmet pogodbe ni bil določljiv, saj sporna nepremičnina v času domnevne sklenitve darilne pogodbe še ni pravno obstajala.
VSL Sodba I Cp 878/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je sodišče ugotovilo, da dogovor o ceni zemljišča ni nastal, ker stranki nista opredelili podatkov za določitev predmeta obveznosti niti nista določitve prepustili tretji osebi.
VSL sodba I Cp 3421/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da sklicevanje na nedoločenost najemnine ni utemeljeno, če so bili računi s točno določenimi zneski dejansko plačevani.
Sodba II Ips 270/97 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da je določljivost objekta mogoče izpeljati iz namena najema, kar posledično omogoča opredelitev funkcionalnega zemljišča.
Sodba II Ips 4/93 — Vrhovno sodišče