določnost tožbenega zahtevka
Sentenca
Tožbeni zahtevek mora biti oblikovan jasno in določno, tako da iz njega izhaja, kaj tožnik od sodišča zahteva in o čem naj sodišče odloči. Oblikovanje določnega tožbenega zahtevka je izključna dolžnost tožeče stranke, saj sodišče v okviru načela dispozitivnosti ne sme samo oblikovati zahtevka namesto stranke.
- Zakon o pravdnem postopku (ZPP)
- Obligacijski zakonik (OZ)
- Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP)
- Zakon o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP)
- Zakon o medijih (ZMed)
- Zakon o delovnih razmerjih (ZDR)
- Stvarnopravni zakonik (SPZ)
- Zakon o posebnih pogojih za vpis lastninske pravice na posameznih delih stavbe v zemljiško knjigo (ZPPLPS)
- Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ)
Iz posameznih sodb
-
V konkretnem primeru je bila presoja določnosti zahtevka povezana z izvršljivostjo restitucijskega in prepovednega dela zahtevka v motenjski pravdi, kjer je bila sporna opredelitev dela nepremičnine (dovozne poti).
VSC Sklep Cp 62/2025 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je tožbo zavrglo, ker tožnik kljub pozivu na dopolnitev vloge ni postavil določnega tožbenega zahtevka, ki bi bil primeren za obravnavo.
VSL Sklep I Cp 188/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: ZPP · 108. člen -
Sodišče je zavrglo tožbo zaradi nedoločenosti zahtevka glede obsega skupnega premoženja, ker tožnica ni konkretizirala predmetov in vrednosti, temveč je podala zgolj splošne navedbe.
VSL Sklep I Cp 1934/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je razveljavilo sodbo, ker iz izreka prvostopenjskega sodišča ni bilo jasno razvidno, ali je sodišče ugotovilo zgolj delen neobstoj ločitvene pravice ali njen celoten neobstoj.
VSRS Sodba in Sklep III Ips 62/2015 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je priznalo razliko odpravnine z opisnim izrekom (deleži osnove), namesto da bi izračunalo in prisodilo točen denarni znesek, zaradi česar izrek ni bil izvršljiv.
VDSS sklep Pdp 260/2015 — Višje delovno in socialno sodišče
-
V konkretnem primeru je bil tožbeni zahtevek za obračun obresti po obrestni meri za potrošniške kredite določene banke ocenjen kot določen.
VSL sodba II Cp 986/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo zahtevek za sanacijo plinovodne napeljave, ker se je zahtevek skliceval na izvedenska mnenja, namesto da bi natančno opredelil tehnične ukrepe.
VSL sodba in sklep II Cp 2940/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presojalo, ali tožbeni zahtevek vsebinsko ustreza zakonskim kriterijem za popravek neresničnih navedb v novinarskem prispevku o rektorju univerze.
VSL sklep I Cp 1563/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče prve stopnje je napačno izdalo zamudno sodbo o zavrnitvi zahtevka, namesto da bi tožnika pozvalo k popravi nerazumljivega tožbenega zahtevka.
VSL sodba in sklep I Cp 2733/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrglo del tožbe za ugotovitev skupnega premoženja, ker tožnica kljub pozivu ni ustrezno individualizirala premičnin, ki naj bi bile predmet zahtevka.
VSC sklep Cp 702/2012 — Višje sodišče v Celju
Pravna podlaga: ZPP · 180. člen -
Sodišče je poudarilo, da zahtevka za plačilo civilne kazni ni mogoče oblikovati kot nedoločenega, tudi če njegova višina v končni fazi zavisi od sodne presoje.
VSL sodba in sklep I Cp 158/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: ZASP · 159. člen ZASP · 159. člen, odstavek 4 ZASP · 167. člen ZASP · 168. člen ZASP · 168. člen, odstavek 4 ZASP · 185. člen ZASP · 185. člen, odstavek 1 ZASP · 185. člen, odstavek 1, točka 2 ZPP · 108. člen ZPP · 277. člen ZPP · 318. člen ZPP · 318. člen, odstavek 1 ZPP · 339. člen ZPP · 339. člen, odstavek 1 -
V obravnavanem primeru je sodišče zavrglo zahtevek za plačilo civilne kazni, ker tožeča stranka ni oblikovala konkretno opredeljenega denarnega zahtevka.
VSL sodba in sklep I Cpg 814/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da niti zakonska določba, ki sodišču prepušča presojo višine civilne kazni (168. člen ZASP), tožeče stranke ne odvezuje dolžnosti, da v tožbi opredeli konkretiziran zahtevek.
VSL sodba in sklep I Cp 1237/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrglo del zahtevka za plačilo civilne kazni, ker tožeča stranka ni konkretizirala zneska, temveč je prepustila določitev višine sodišču.
VSL sodba in sklep I Cp 672/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je tožbo zavrglo v delu, kjer je tožeča stranka zahtevala plačilo civilne kazni brez konkretno opredeljenega denarnega zneska.
VSL sodba in sklep I Cp 1171/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo zahtevek za plačilo civilne kazni, ker tožeča stranka ni konkretizirala zneska, temveč je zahtevala, da ga določi sodišče.
VSL sklep I Cpg 465/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je ocenilo, da tožbeni zahtevek, ki se sklicuje na škatlice kot sestavni del sodbe brez njihovega opisa v izreku, ni določen, saj se fizični predmeti lahko med seboj razlikujejo glede na stanje in čas.
VSL sklep I Cpg 1194/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj sklicevanje na 'pogoje ponudbe' v tožbenem predlogu ne zadostuje za določnost zahtevka pri tožbi na sklenitev zakupne pogodbe.
VSK sklep Cp 543/2008 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je poudarilo, da mora tožeča stranka pri odškodninski tožbi jasno razmejiti zneske za posamezne oblike škode, odšteti lasten soprispevek in upoštevati že prejeta izplačila, da bi bil zahtevek procesno določen.
VSM sodba Cp 1107/2005 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je presodilo, da tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine zaradi kršitev pogodbe ni določen, ker tožnica očitkov ni časovno in krajevno opredelila, škode pa ni individualizirala zunaj pavšalnega sklicevanja na račune.
VSL sodba in sklep I Cpg 1112/2004 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je tožbeni zahtevek postal nedoločen, ker tožeča stranka po vstopu več pravnih naslednikov na stran toženca ni opredelila načina (solidarnost ali deljivost) uveljavljanja terjatve.
VSL sklep I Cpg 708/2005 — Višje sodišče v Ljubljani