dolžnost obrazložitve sodne odločbe
Sentenca
Sodišče, ki odloča o pravnem sredstvu, ima dolžnost, da se v obrazložitvi sodbe vsebinsko opredeli do vseh relevantnih tožbenih očitkov in navedb strank. Neopredelitev do bistvenih navedb ali predlaganih dokazov, ki bi lahko vplivali na izid postopka, predstavlja kršitev pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave RS. Sodišče ne sme zgolj povzeti stališč nasprotne stranke, temveč mora izvesti lastno pravno presojo vseh pravno relevantnih okoliščin primera.
- Ustava Republike Slovenije (URS)
- Zakon o ustavnem sodišču (ZUstS)
- Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ)
- Zakon o pravdnem postopku (ZPP)
- Zakon o izvajanju carinskih predpisov Evropske skupnosti (ZICPES)
- Zakon o upravnem sporu (ZUS-1)
- Zakon o odvetništvu (ZOdv)
- Zakon o prekrških (ZP-1)
- Zakon o lokalni samoupravi (ZLS)
- Zakon o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja (ZOPOKD)
- Obligacijski zakonik (OZ)
Iz posameznih sodb
-
Sodišče se ni bilo dolžno opredeliti do razlike v površini objekta, saj je bila lastninska pravica tožnice utemeljena na podlagi izrecnega soglasja toženke za vknjižbo, kar je bilo za odločitev odločilno dejstvo.
VSRS Sodba II Ips 60/2023 — Vrhovno sodišče
-
Vrhovno sodišče je kršilo pravico do enakega varstva pravic, ker ni obrazložilo zavrženja revizije, ki je odstopalo od ustaljene sodne prakse.
-
Sodišče je kršilo načelo enakega varstva pravic, ker se je pri dokazni oceni oprlo na dokaz, ki pa ni v celoti podpiral dejanskega stanu, opisanega v krivdoreku.
-
Sodišče prve stopnje se ni opredelilo do relevantnih navedb dolžnice v predlogu za denarno kaznovanje upnika, zaradi česar višje sodišče ni moglo preizkusiti pravilnosti prvostopenjske odločitve.
VSL sklep III Ip 3172/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče prve stopnje ni odgovorilo na utemeljene navedbe storilcev, kar je vplivalo na zakonitost odločitve.
VSL sodba PRp 893/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Vrhovno sodišče je kršilo dolžnost obrazložitve, ker se ni opredelilo do navedb o psihičnem stanju pritožnic in do predloga pooblaščenca za postavitev izvedenca.
-
Sodišče je zavrnilo revizijske očitke o pomanjkanju razlogov v izpodbijanem sklepu, saj se sodišču ni treba izrecno opredeliti do uradoma upoštevnih kršitev, če te niso podane.
Sklep II Ips 724/2005 — Vrhovno sodišče
-
Pritožnik je neutemeljeno zatrjeval kršitev pravice do izjave, ker sodišče ni odgovorilo na njegove nebistvene navedbe.
-
Sodišče je pojasnilo, da pritožbeno sodišče ni dolžno ponavljati argumentacije prvostopenjskega sodišča, če se z njo strinja in če pritožnik ne navede novih pravno relevantnih dejstev ali argumentov.
-
Sodišče je zavrnilo očitek o neobrazloženosti, ker je bila pooblaščenost uradne osebe razvidna iz podatkov v spisu, čeprav niso bili navedeni vsi formalni podatki o pooblastilu.
-
Vrhovno sodišče se ni vsebinsko opredelilo do revizijskega očitka, za katerega je ocenilo, da je očitno neutemeljen, zato pritožniku niso bile kršene ustavne pravice.
-
V konkretnem primeru so pritožnice zatrjevale kršitev pravice do enakega varstva pravic, ker se pritožbeno sodišče ni opredelilo do navedb o možnosti ustanovitve nujne poti v ožjem obsegu.
-
Vrhovno sodišče ni kršilo 22. člena Ustave, ker se ni opredelilo do trditev pritožnice, ki so bile za odločitev o tožbi za obnovo postopka nerelevantne.
-
Sodišče je ocenilo, da neopredelitev do nebistvenih tožbenih navedb ne kaže na pristranost sodišča.