dolžnost prizadevanja organov pri stikih z otrokom
Sentenca
Pri zagotavljanju stikov med otrokom in nerezidenčnim staršem imajo pristojni organi, kot sta sodišče in center za socialno delo, dolžnost prizadevanja in ne dolžnost rezultata. Svojo dolžnost izpolnijo, če ukrenejo vse, kar je mogoče od njih razumno pričakovati glede na veljavne predpise in specifične okoliščine primera, da bi se stiki vzpostavili, kadar so otroku v korist. Če so ti ukrepi izvedeni, organom ni mogoče očitati protipravnosti, tudi če stiki niso bili uspešno realizirani.
- Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR)
- Zakon o ratifikaciji Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, spremenjene s protokoli št. 3, 5 in 8 ter dopolnjene s protokolom št. 2, ter njenih protokolov št. 1, 4, 6, 7, 9, 10 in 11 (EKČP)
- Obligacijski zakonik (OZ)
- Ustava Republike Slovenije (URS)
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je izpostavilo, da ravnanje rezidenčnega starša, ki onemogoča stike, ni nujno pravno pomemben vzrok za odgovornost države, če so organi ravnali v skladu z dolžnostjo prizadevanja.
VSRS Sklep II Ips 171/2018 — Vrhovno sodišče