dolžnost zmanjšanja škode

Sentenca

Dolžnost zmanjšanja škode (oziroma preprečitve njenega povečanja) predstavlja temeljno načelo odškodninskega prava. Oškodovanec je dolžan ravnati s skrbnostjo dobrega gospodarja in storiti vse potrebno, da bi bila nastala škoda čim manjša oziroma da se ne bi še povečala (192. člen ZOR). V kolikor oškodovanec te dolžnosti ne izpolni, lahko sodišče odškodninski zahtevek v ustreznem delu zavrne.

Iz posameznih sodb

  • Upnik ni uspel izkazati nujnosti začasne odredbe, saj je bilo ugotovljeno, da bi lahko sam preprečil odklop z menjavo dobavitelja električne energije.

    VSC Sklep II Cpg 56/2022 — Višje sodišče v Celju

  • Toženka v postopku ni pravočasno podala trditev o tem, kako bi prvo tožnik z izvajanjem psihoterapevtske obravnave lahko zmanjšal obseg posledic prometne nezgode, zato sodišče teh navedb ni moglo upoštevati pri odmeri odškodnine.

    VSL Sodba II Cp 2326/2017 — Višje sodišče v Ljubljani

  • Tožena stranka je ugovarjala, da leasingodajalec ni ravnal z dolžno skrbnostjo pri prodaji predmeta leasinga, saj je bila dosežena prodajna cena bistveno nižja od vrednosti predmeta ob prevzemu.

    VSM sklep I Cpg 229/2016 — Višje sodišče v Mariboru

  • Tožeča stranka ni dvignila opreme v prvih štirinajstih dneh po deložaciji, čeprav je bilo skladiščenje v tem obdobju še plačano, s čimer bi lahko bistveno zmanjšala nastalo škodo.

    VSRS sodba II Ips 369/2011 — Vrhovno sodišče

  • Tožeča stranka bi lahko zmanjšala škodo s tem, da bi oddajala proste nepremičninske enote, ki niso bile predmet spora o izselitvi, in tako pridobila sredstva za poplačilo obveznosti.

    VSL sodba I Cpg 1367/2013 — Višje sodišče v Ljubljani

  • Tožeča stranka ni ravnala s skrbnostjo dobrega gospodarstvenika, saj v večletnem obdobju ni pravočasno in učinkovito uporabila pravnih sredstev za izpraznitev poslovnih prostorov, ki so bili zasedeni brez pravnega naslova.

    Sodba III Ips 37/2009 — Vrhovno sodišče

  • Odločilno dejansko vprašanje pri ugovoru dolžnika ni zgolj realna vrednost predmeta leasinga ob razdrtju, temveč skrbnost leasingodajalca pri zagotovitvi vnovčenja predmeta.

    VSL sklep I Cpg 861/2010 — Višje sodišče v Ljubljani

  • Sodišče je v tej zadevi presojalo, ali je kupec stanovanja zadostno prizadeval za zmanjšanje škode, nastale zaradi zamude pri izročitvi nepremičnine.

    VSL sklep II Cp 2814/2009 — Višje sodišče v Ljubljani

  • Sodišče je presodilo, da tožeča stranka ni upravičena do odškodnine za izpad pridelka v letu 1993, ker je zavrnila ponudbo tožene stranke za zamenjavo pomanjkljive folije v letu 1991, s čimer je opustila dolžnost zmanjšanja škode.

    VSK sodba I Cpg 336/2006 — Višje sodišče v Kopru

  • Sodišče je poudarilo, da je dokazno breme za opustitev ukrepov za zmanjšanje škode na strani tožene stranke, ki se na to dejstvo sklicuje.

    VSK sodba I Cpg 383/2003 — Višje sodišče v Kopru

  • Sodišče je ocenilo, da tožnik ni ravnal skrbno, ker ni sam založil manjšega zneska za popravilo, s čimer bi preprečil nastanek nadaljnje škode (izgube dohodka).

    Sodba II Ips 526/2001 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je priznalo zmanjšanje nadomestila plače za obdobje, v katerem je delavec ustvarjal dobiček kot samostojni podjetnik.

    Sodba VIII Ips 16/2001 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je zavrnilo zahtevek, ker tožeča stranka ni ravnala skladno z dolžnostjo zmanjšanja škode, saj bi setev lahko opravila kljub gradbenim delom.

    Sodba II Ips 595/95 — Vrhovno sodišče

  • V konkretnem primeru se je preverjalo, ali bi oškodovanec lahko z najemom druge delovne sile preprečil izpad dohodka iz svoje dejavnosti.

    VSM sklep Cp 744/96 — Višje sodišče v Mariboru

  • Sodišče je presodilo, da je najemodajalec dolžan zmanjšati svojo poslovno škodo po razdrtju najemne pogodbe s prizadevanjem za oddajo prostora drugemu najemniku.

    VSL sodba I Cp 335/95 — Višje sodišče v Ljubljani

Viri