dolžnost zmanjševanja škode
Sentenca
Oškodovanec ima dolžnost zmanjševanja škode, kar pomeni, da mora s svojim ravnanjem preprečiti nastanek oziroma povečanje škode, če je to mogoče brez večjih težav ali tveganj. Opustitev te dolžnosti, kot je na primer neuveljavljanje pravice do pokojnine, ki bi nadomestila izgubljen zaslužek, ne more iti v breme povzročitelja škode (171. člen OZ). Sodišče pri odmeri odškodnine upošteva, ali bi oškodovanec z razumnimi ukrepi lahko zmanjšal obseg nastale škode.
- Obligacijski zakonik (OZ)
- Zakon o pravdnem postopku (ZPP)
- Zakon o povračilu škode osebam, ki so bile izbrisane iz registra stalnega prebivalstva (ZPŠOIRSP)
- Ustava Republike Slovenije (URS)
- Zakon o obveznih zavarovanjih v prometu (ZOZP)
- Zakon o izvajanju carinskih predpisov Evropske skupnosti (ZICPES)
- Zakon o tujcih (ZTuj)
- Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ)
- Zakon o obligacijskih razmerjih (ZOR)
- Zakon o zaposlovanju tujcev (ZZT)
- Uredba o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih dohodkov (Uredba o višini povračil stroško…)
- Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ)
- Zakon o ratifikaciji Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, spremenjene s protokoli št. 3, 5 in 8 ter dopolnjene s protokolom št. 2, ter njenih protokolov št. 1, 4, 6, 7, 9, 10 in 11 (EKČP)
- Uredba sveta (Uredba sveta)
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je pojasnilo, da oškodovanec pri popravilu vozila po prometni nesreči sicer prosto izbira servis, vendar mora pri tem ravnati gospodarno in ne sme izbrati izvajalca, katerega cene očitno presegajo običajne tržne cene.
VSL Sodba II Cpg 254/2024 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožeča stranka je dolžnost zmanjševanja škode izpolnila s preprojektiranjem investicije in vložitvijo zahteve za spremenjeno gradbeno dovoljenje po tem, ko je izvedela za napačno lokacijsko informacijo.
VSC Sodba in sklep Cpg 100/2023 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je poudarilo, da odločitev oškodovanca o neuveljavljanju pravice do starostne pokojnine ne more bremeniti povzročitelja škode.
VDSS Sodba in sklep Pdp 342/2022 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da je tožnik opustil razumen ukrep za preprečitev škode na lesu, ker spravila lesa ni izvedel preko svoje nepremičnine, pri čemer ni izkazal, da bi to zanj predstavljalo nesorazmeren napor ali strošek.
VSL Sodba II Cp 1363/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da bi oškodovanca lahko z menjavo oken zmanjšala hrup v spalnici in nato zahtevala povračilo teh stroškov kot premoženjsko škodo, namesto da sta pasivno trpela hrup in zahtevala odškodnino za nepremoženjsko škodo.
VSM Sodba I Cp 157/2022 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je presodilo, da je bila ponudba nove pogodbe o zaposlitvi po odpoklicu predsednika uprave razumen ukrep, katerega odklonitev je vplivala na višino odškodnine.
VDSS Sodba in sklep Pdp 18/2022 — Višje delovno in socialno sodišče
-
V obravnavanem primeru je tožnica s pravnimi sredstvi dosledno nasprotovala nezakoniti izselitvi, kar je zmanjšalo težo njene opustitve drugih ukrepov za varstvo lastnih premičnin.
VSRS Sodba II Ips 66/2021 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je ocenilo, da od tožnika ni mogoče zahtevati, da bi si po izbrisu iz registra stalnega prebivalstva sam uredil status tujca kot način zmanjševanja škode.
VSL Sodba II Cp 1062/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: EKČP · 13. člen OZ · 169. člen OZ · 179. člen ZOR · 190. člen ZOR · 200. člen ZPP · 212. člen ZPŠOIRSP · 1. člen ZPŠOIRSP · 11. člen ZPŠOIRSP · 11. člen, odstavek 2 ZPŠOIRSP · 5. člen ZPŠOIRSP · 5. člen, odstavek 2 ZPŠOIRSP · 7. člen ZPŠOIRSP · 7. člen, odstavek 1 ZPŠOIRSP · 7. člen, odstavek 2 ZTuj · 81. člen ZTuj · 81. člen, odstavek 2 ZZT · 3. člen ZZT · 6. člen -
Sodišče je poudarilo, da se od povprečno skrbnega človeka pričakuje sodelovanje pri zdravljenju za zmanjšanje škodnih posledic.
VSL Sodba II Cp 1579/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da je bila hitra prodaja predmetov leasinga po odstopu od pogodbe razumen ukrep za zmanjšanje škode, saj se je s tem izognilo stroškom hrambe in padcu tržne vrednosti vozil.
VSL Sodba II Cp 451/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da oškodovanka ni kršila dolžnosti zmanjševanja škode, ker se ni odločila za operativni poseg, ki ga je predlagal izvedenec, zaradi tveganj, ki jih poseg prinaša.
VSL Sodba II Cp 2453/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da je imela tožena stranka možnost zahtevati predčasno sprostitev blaga iz carinskega postopka, kar bi bil bistveno manj obremenjujoč ukrep od vztrajanja pri položitvi varščine.
VSRS Sodba III Ips 86/2015 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da oškodovanec zaradi dolžnosti zmanjševanja škode ni dolžan več let uporabljati objekta z neustreznim ogrevalnim sistemom, ki povzroča nesorazmerno visoke stroške električne energije.
VSRS sklep II Ips 42/2014 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da tožnici ni mogoče očitati kršitve dolžnosti zmanjševanja škode, saj ni bilo zanesljivih dokazov, da bi vozilo prodala nerazumno pod tržno ceno.
VSL sodba I Cp 495/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da leasingodajalec ni opustil dolžnosti zmanjševanja škode, ker je vozilo pred prodajo ocenil sodni cenilec, prodajo pa prepustil strokovni družbi v času splošnega upada trga rabljenih vozil.
VSL sodba II Cp 3378/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da dejstvo, da je škoda že zaključena, ne izključuje dolžnosti oškodovanca, da izkoristi kasnejše možnosti za zmanjšanje škode, kot je npr. prodaja obveznic.
VSL sodba I Cpg 1710/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Toženka je neuspešno trdila, da bi morala tožnica odstopiti od pogodbe prej, da bi preprečila nastanek nadaljnjih stroškov.
VSL sodba I Cp 1021/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da tožeča stranka ni bila dolžna skleniti prodajne pogodbe za opremo, da bi zmanjšala škodo, nastalo zaradi razveze prejšnje najemne pogodbe.
VSL sodba I Cpg 1470/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožnik bi moral storiti vse, da se obseg škode ne bi povečeval, vključno s koriščenjem možnih socialnih transferjev v Republiki Sloveniji.
VSL sodba II Cp 1317/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavzelo stališče, da tožeča stranka ni bila dolžna iskati novih dobaviteljev, ker bi moral vzrok za škodo (prekinitev dobave) odpraviti povzročitelj sam.
VSL sodba I Cpg 385/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da od oškodovancev ni mogoče zahtevati oddaje stanovanja v najem, če je to zaradi plesni kot stvarne napake neprimerno za bivanje, saj bi s tem tvegali odškodninsko odgovornost do morebitnih najemnikov.
VSL sodba I Cp 4434/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da kupec stanovanja z napakami ni dolžan oddati razvrednotene nepremičnine v najem za nižjo najemnino, če je prodajalec nerazumno dolgo (21 mesecev) odlašal z odpravo napak.
VSL sodba I Cp 3134/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da oškodovana stranka ni dolžna zmanjševati škode, če je vzrok za škodo izključno v neizpolnjevanju pogodbenih obveznosti nasprotne stranke, ki bi lahko sama odpravila vzrok kršitve.
Sodba III Ips 98/2004 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da tožnik ni dolžan pristati na kirurški poseg v nosni kanal, saj bi to pomenilo poseg v telesno integriteto, katerega uspeh ni bil zagotovljen, operacija pa nosi tveganja splošne anestezije.
Sodba II Ips 423/94 — Vrhovno sodišče