domik nepremičnine
Sentenca
Domik nepremičnine je konstitutivno dejanje sodišča v izvršilnem postopku, ki se opravi na prodajnem naroku po končani dražbi (189. člen ZIZ). Sklep o domiku ni istoveten zgolj z ugotovitvijo najboljšega ponudnika ali napotitvijo na pridobitev odobritve pravnega posla, temveč predstavlja samostojno procesno odločitev, s katero se nepremičnina formalno dodeli kupcu. Šele z razglasitvijo domika nastopijo pravni učinki, ki preprečujejo vlaganje ugovorov tretjih oseb.
- Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ)
- Ustava Republike Slovenije (URS)
- Zakon o izvršilnem postopku (ZIP)
- Zakon o pravdnem postopku (ZPP)
- Stvarnopravni zakonik (SPZ)
- Pravilnik o objavah prodaj v spletnem iskalniku in spletnih javnih dražbah v izvršilnih postopkih (Pravilnik o objavah prodaj v spl…)
- Zakon o ustavnem sodišču (ZUstS)
- Zakon o ratifikaciji Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, spremenjene s protokoli št. 3, 5 in 8 ter dopolnjene s protokolom št. 2, ter njenih protokolov št. 1, 4, 6, 7, 9, 10 in 11 (EKČP)
- Zakon o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (ZTLR)
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je poudarilo, da kasnejša ustavitev izvršilnega postopka ne sme poseči v že pridobljeno kupčevo pričakovalno pravico, če bi to bilo v nasprotju z varstvom pridobljenih pravic tretjih oseb po drugem odstavku 76. člena ZIZ.
VSM sklep I Ip 267/2014 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je poudarilo, da v primeru neplačila kupnine s strani kupca, sodišče nima avtomatične pristojnosti za pozivanje drugega najboljšega ponudnika brez predloga upnika.
VSL sklep I Ip 5006/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v konkretnem primeru tehtalo med pričakovano pravico kupca po domiku in lastninsko pravico dolžnika v primeru plačila terjatve po izdaji sklepa o domiku, vendar pred pravnomočnostjo sklepa o izročitvi.
VSC sklep I Ip 894/2008 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je razveljavilo sklep o domiku, ker je bilo ugotovljeno, da je bila terjatev upnika že poplačana, kar je vplivalo na dopustnost nadaljnjega izvršilnega postopka.
VSL sklep I Ip 371/2008 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je razveljavilo sklep o ustavitvi izvršbe, ker je ugotovilo, da poplačilo dolga po že opravljeni javni dražbi ne more biti razlog za razveljavitev prodaje in poseg v kupčevo pričakovano pravico.
VSL sklep III Cp 7649/2006 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretni zadevi obveznost podaje izjave o povezanosti ni bila podana, saj je bila nepremičnina prodana za ceno, ki je bila višja od njene ugotovljene vrednosti.
VSK sklep II Cp 1688/2006 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je razveljavilo sklep o domiku, ker postopek za pridobitev odobritve pravnega posla, ki je pogoj za veljavno sklenitev prodajne pogodbe, še ni bil zaključen.
VSC sklep Cp 1331/2004 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je potrdilo veljavnost domika, ker je ponudnik varščino v gotovini položil pred začetkom dražbe, kar je v skladu z zakonskimi zahtevami, ne glede na kasnejši prenos sredstev na žiro račun.
VSL sklep III Cp 319/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je napačno dopustilo prodajo nepremičnine po idealnih deležih, čeprav pogoji dražbe niso dopuščali prodaje le deleža na nepremičnini, če ni bil podan ponudnik za celoto.
VSK sklep Cpg 607/99 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je poudarilo, da umik predloga za izvršbo po opravljeni javni dražbi in razglašenem domiku ne more biti razlog za ustavitev postopka, saj bi to nedopustno poseglo v že pridobljeno pričakovano pravico kupca.