domneva dobrovernosti posesti
Sentenca
V postopkih ugotavljanja priposestvovanja velja domneva, da je posestnik v dobri veri. Dokazno breme za izpodbitje te domneve, torej za dokazovanje, da posestnik ni bil v dobri veri, nosi nasprotna stranka (toženec). Zgolj dejstvo vpisa lastninske pravice druge osebe v zemljiški knjigi ne pomeni avtomatičnega izključitve dobre vere posestnika, temveč mora nasprotna stranka aktivno dokazati, da je posestnik vedel ali mogel vedeti za svojo neupravičenost (28. člen SPZ).
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je poudarilo, da se v sodni praksi dobrovernost posesti domneva, zato mora tožena stranka izpodbiti to domnevo, pri čemer samo zemljiškoknjižno stanje ni zadosten dokaz za nedobrovernost posestnika.
VSK sodba Cp 176/2010 — Višje sodišče v Kopru